Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (86-110)



  1.      astigmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astigmatizem: očala za astigmatične ljudi / astigmatično oko
  2.      astigmatízem  -zma m () 1. med. očesna napaka zaradi neenakomerno izbočene roženice: zdraviti astigmatizem 2. fiz. napaka leče, da upodobi točko kot dve črtici
  3.      avripigmènt  -ênta m ( é) min. rudnina rumeni arzenov sulfid
  4.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov)
  5.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  6.      baríglica  -e ž () manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo
  7.      beige  tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone
  8.      benígen  -gna -o prid. () med. nenevaren, neškodljiv, ant. maligen: benigni tumor; benigna bula / benigen potek bolezni ugoden
  9.      bíga  -e ž (í) pecivo iz bele moke, sestavljeno iz manjših, med seboj sprijetih kosov: peči bige / tržaške bige
  10.      bigámen  -mna -o prid. (á) ki živi v bigamiji: bigamen moški
  11.      bigamíja  -e ž () zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji ♦ jur. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon
  12.      bigamíst  -a m () kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamisti primitivnih ljudstev
  13.      bíglica  -e ž () nar. igalica: prižgati biglico
  14.      bigóten  in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska
  15.      bigotízem  -zma m () knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: v svojih pesmih razkrinkuje bigotizem malomeščanstva
  16.      bigótnost  in bigôtnost -i ž (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaštvo, licemerstvo: srednjeveška bigotnost
  17.      bógsigavédi  in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel
  18.      bríg  -a m () navt. dvojambornica s križnimi jadri: tovoriti les na brig; trgovski brig
  19.      bríga  -e ž () raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo
  20.      brigáda  -e ž () 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
  21.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
  22.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1
  23.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  24.      brigadírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin
  25.      brigadírstvo  -a s () udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA