Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (836-860)



  1.      tígrica  -e ž () 1. samica tigra: ujeti tigrico; razdražena tigrica; tigrica z mladiči; borila se je kot tigrica junaško 2. ekspr. drzna, napadalna ženska: mlade tigrice so se moški skoraj bali
  2.      tígrič  -a m () tigrček: igranje tigričev
  3.      tígrov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigre: tigrovi kremplji; tigrova koža ♦ min. tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem
  4.      tígrovec  -vca m (í) med obema vojnama član tajne protifašistične organizacije TIGR na Primorskem: tigrovci in pripadniki tajnih mladinskih skupin
  5.      tígrovski 1 -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: bližati se s tigrovskimi koraki; človek s tigrovskimi zenicami / redko tigrovska koža tigrova
  6.      tígrovski 2 -a -o prid. (í) nanašajoč se na tigrovce ali na organizacijo TIGR: tigrovska akcija / tigrovski aktivisti
  7.      tígrski  -a -o prid. (í) tak kot pri tigru: tigrski skok; tigrska krvoločnost / redko tigrska koža tigrova / ekspr. tigrski človek drzen, napadalen
  8.      tolíge  -líg ž mn.) nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami
  9.      transfigurírati  -am dov. in nedov. () knjiž. (umetniško) preoblikovati, spremeniti: umetnik je zgodovinske dogodke transfiguriral / transfigurirati v simbole transfiguríran -a -o: estetsko, idejno transfigurirana resničnost
  10.      trigéminus  -a m (ẹ̑) žarg., anat. možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti; trivejni živec: ohromitev trigeminusa
  11.      tríger  -ja m (í) žarg., elektr. podatek, rezultat kake operacije, ki sproži vnaprej določeno zaporedje operacij v računalniku; sprožilo, sprožilec
  12.      tríglásen  -sna -o prid. (-ā) muz. komponiran za tri glasove: triglasne pesmi tríglásno prisl.: triglasno peti
  13.      tríglásje  -a s (-) muz. glasbeni stavek za tri glasove: dvoglasje in triglasje
  14.      tríglàv  in trígláv -áva -o prid. (- -á; -) ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora ♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
  15.      triglavàn  tudi triglaván -ána m ( á; ) 1. član, pristaš društva, kluba Triglav: zborovanje triglavanov 2. ekspr. kdor se vzpne na Triglav: triglavani so srečno prišli z vrha
  16.      triglavánka  -e ž () ženska oblika od triglavan: zmaga triglavank
  17.      tríglavka  in triglávka -e ž (; ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 podolgovata partizanska kapa s tremi vrhovi, brez ščitka: na glavah so imeli triglavke; triglavka s peterokrako zvezdo; triglavka in titovka / kapa triglavka 2. nar. planika: med skalami so rastle triglavke
  18.      tríglavski  in triglávski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na goro Triglav: severna triglavska stena / triglavski ledenik; triglavsko pogorje ◊ bot. triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; zool. triglavski matija pajkovec z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom, ki živi v triglavskem pogorju, Ischyropsalis triglavensis
  19.      triglíf  -a m () arhit. kamnita plošča dorskega friza, okrašena s tremi navpičnimi žlebiči: triglifi in metope
  20.      trigonálen  -lna -o prid. () min., v zvezi trigonalna singonija singonija, v kateri so tri vodoravne osi enako dolge in se sekajo med seboj pod enakim kotom
  21.      trigonométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na trigonometrijo: trigonometrična naloga / trigonometrična enačba; trigonometrične funkcije ♦ geod. trigonometrična točka triangulacijska točka
  22.      trigonometríja  -e ž () mat. geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika: učbenik trigonometrije; uporaba trigonometrije v geodeziji / ravninska, sferna trigonometrija
  23.      trigonometríjski  -a -o prid. () mat. trigonometričen: trigonometrijske funkcije
  24.      uigránost  -i ž (á) lastnost, značilnost uigranega: uigranost igralcev je vzrok za tako velik uspeh / uigranost ansambla, ekipe
  25.      uigráti  -ám dov.) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda uigráti se 1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati 2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra uigrán -a -o: uigran ansambel; igralci so uigrani ♦ šport. dobro uigrane napadalke

   711 736 761 786 811 836 861 886 911 936  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA