Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (811-835)


  1.      šlígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
  2.      štíriglásen  -sna -o prid. (ȋ-ā) muz. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon; štiriglasna skladba / štiriglasno petje štíriglásno prisl.: štiriglasno peti ♪
  3.      štíriglásje  -a s (ȋ-ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove: štiriglasje in dvoglasje ♪
  4.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo ♪
  5.      štrígelj  -glja m (í) nar. čohalo: odrgniti krave s štrigljem; konjski štrigelj ♪
  6.      štrigljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave ♪
  7.      švíganje  -a s (ȋ) glagolnik od švigati: šviganje lastovk / šviganje krogel ♪
  8.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  9.      švígašvága  -e ž (ȋ-á) švigašvaga m: ta človek je prava švigašvaga ♪
  10.      švíga švága  prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak ● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen ♪
  11.      švígati  -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči ♪
  12.      švigàv  -áva -o in švígav -a -o prid. (ȁ á; ȋ) nav. ekspr. ki šviga: švigavi bliski / švrkal je konja s švigavim bičem ♪
  13.      švígelj  -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
  14.      švíglja  -e ž (ȋ) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahnil je s švigljo 2. zelo velik in suh človek: dekle je prava šviglja ♪
  15.      švígljast  -a -o prid. (ȋ) nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant ♪
  16.      švigljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hitro se premikati sem in tja: martinček je švigljal po zidu ♪
  17.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  18.      tahigrafíja  -e ž (ȋ) biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija ♪
  19.      talíge  -líg ž mn. (í ȋ) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah ♪
  20.      tántigovati  -ujem in tantigováti -újem nedov. (á; á ȗ) nar. dolenjsko tožiti, tarnati: kaj bi tantigoval, saj nič ne pomaga ♪
  21.      téledirigíran  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji ♪
  22.      tíger  -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško ♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis 2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec 3. redko tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno nemški tank s tedaj najmočnejšim topom: nemška vojska je s tigri prišla pred Leningrad / napadati s tanki tiger ♪
  23.      tígra  -e ž (ȋ) 1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči 2. redko svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra ♪
  24.      tígrast  -a -o prid. (í) ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček ♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum ♪
  25.      tígrček  -čka m (ȋ) manjšalnica od tiger: tigrčki se igrajo; tigrica in tigrčki ● ljubk. imeti črne mucke in tigrčke tigraste mucke ♪

   686 711 736 761 786 811 836 861 886 911  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA