Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (761-785)



  1.      signálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka
  2.      signalíst  -a m () kdor je usposobljen za signaliziranje: signalist je začel mahati z zastavicami; signalist na ladji, letališču
  3.      signalizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija
  4.      signalizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na signalizacijo: signalizacijske naprave / uporabljati različne signalizacijske sisteme
  5.      signalizátor  -ja m () 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano 3. redko signalist: delo signalizatorja
  6.      signalizíranje  -a s () glagolnik od signalizirati: signaliziranje z zastavicami; naprave za signaliziranje / zvočno signaliziranje
  7.      signalizírati  -am nedov. in dov. () dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak // s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu ● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti
  8.      signálnik  -a m () knjiž., redko 1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz 2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika
  9.      signálnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
  10.      signatár  -ja m (ā) jur. podpisnik: signatar mednarodne konvencije
  11.      signatúra  -e ž () 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
  12.      signatúren  -rna -o () pridevnik od signatura: signaturna številka
  13.      signét  -a m (ẹ̑) zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet
  14.      signifikánt  -a m (ā) filoz. čutno zaznavna stran znaka; označujoče
  15.      signifikánten  -tna -o prid. () knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga
  16.      signifikát  -a m () filoz. pomen, vsebina znaka; označeno
  17.      signíranje  -a s () glagolnik od signirati: signiranje slike / signiranje in katalogiziranje knjig
  18.      signírati  -am dov. in nedov. () 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana
  19.      signór  -a tudi -ja tudi sinjór -ja tudi -a [sinjor] m (ọ̑) v italijanskem okolju gospod: pomagal ji je prijazen signor / kot pristavek k imenu signor Rossi
  20.      signóra  tudi sinjóra -e [sinjo-] ž (ọ̑) v italijanskem okolju gospa: pozdraviti signoro / kot pristavek k imenu signora Carla
  21.      signoríja  tudi sinjoríja -e [sinjo-] ž () zgod. zakonodajno, politično predstavniško telo v italijanskih mestnih državah: sklepi signorije / beneška signorija
  22.      sígov  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigove tvorbe
  23.      sigúren  -rna -o prid., sigúrnejši () pog. 1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti // zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko 2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti // samozavesten, odločen: imeti siguren nastop 3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča sigúrno prisl.: dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v medmetni rabi boš prinesel? Sigurno
  24.      sigúrnost  -i ž () pog. 1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti // zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo 2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja // samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa 3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost
  25.      skomíg  -a m () gib ramen, s katerim se navadno kaj izrazi: odgovoril je z rahlim skomigom / skomig z rameni

   636 661 686 711 736 761 786 811 836 861  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA