Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ig (636-660)
- prigódniški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na prigodnico: prigodniški pesnik / prigodniški značaj pesmi 2. redko priložnosten: prigodniški prispevki; kritika v reviji je preveč prigodniška ♪
- prigódništvo -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kaj napisano za določen dogodek: njegovim člankom se pozna prigodništvo ♪
- prigódnost -i ž (ọ̄) 1. raba peša lastnost, značilnost prigodnega: prigodnost članka 2. knjiž. slučajnost, možnost: prigodnost dogodka ♪
- prigódnosten -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek ♪
- prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ) godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved ♪
- prigoljufáti -ám dov. (á ȃ) z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal prigoljufán -a -o: vse, kar ima, je prigoljufano ♪
- prigomazéti -ím dov. (ẹ́ í) gomazeč priti: ponoči so iz špranj prigomazeli ščurki ♪
- prigòn -ôna m (ȍ ó) glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen ♪
- prigoréti -ím dov., prigôrel (ẹ́ í) goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela ♪
- prigórje -a s (ọ̑) geogr. gričevnat svet pred osamljeno goro: prigorje Konjiške gore ♪
- prigospodáriti -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
- prigospodínjiti -im dov. (í ȋ) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila ♪
- prigotóvek -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke ♪
- prigovárjanje -a s (ȃ) glagolnik od prigovarjati: prošnje in prigovarjanje / na materino prigovarjanje je to storil ♪
- prigovárjati -am nedov. (ȃ) 1. z besedami poskušati doseči, da bi kdo kaj storil: prijatelji so mu zaman prigovarjali; očetu so dolgo prigovarjali, naj popusti / pomiri se, mu je prigovarjala 2. publ. očitati: nekateri so mu prigovarjali, da je len ● prigovarjal ji je, da bo kmalu ozdravela govoril, jo tolažil; zastar. vsem navodilom je prigovarjal jih kritiziral prigovarjajóč -a -e: prijazno mu prigovarjajoč, ga je položila v posteljo; prigovarjajoč glas ♪
- prigóvor -a m (ọ̑) 1. prigovarjanje: s prigovori ne boš nič dosegla 2. publ. ugovor, očitek: bilo je veliko prigovorov proti takemu načinu prikazovanja dogodkov; vedeli smo, da ne trpi prigovora; novico so sprejeli brez prigovora; prigovori in pritrjevanja ● zastar. zbirati prigovore in ljudske pesmi pregovore; brez prigovora publ. to je brez prigovora velik korak naprej prav gotovo; publ. hrana v hotelu je bila brez prigovora zelo dobra; publ. slovensko govori brez prigovora zelo dobro; publ. njegova obleka je bila brez prigovora čista zelo ♪
- prigovoríti -ím dov., prigovóril; nam. prigovôrit in prigovorít (ȋ í) knjiž., redko prigovarjajoč reči: ti ji prigovori, naj se vrne / vstani, mu je mirno prigovorila ● publ. postrežbi bi lahko marsikaj prigovorili jo glede marsičesa pokritizirali; knjiž., redko nič ni prigovoril rekel, pripomnil ♪
- prigrabíti in prigrábiti -im, in prigrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem priti: prigrabili so do konca travnika // z ozkega pasu okrog česa pograbiti k čemu: prigrabiti zgrabek / seno so že obrnili, malo bodo še prigrabili 2. ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: prigrabiti bogastvo, denar; prigrabil si je veliko zemlje prigrábljen -a -o: prigrabljeno premoženje ♪
- prigradíti -ím dov., prigrádil (ȋ í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju pripeti, priklopiti prigrajèn -êna -o: prigrajena priprava ♪
- prigrájati -am dov. (ā) nar. gorenjsko prignusiti, pristuditi: prigrajal mu ga je, da ga ni želel več videti; tudi ta jed se mu je prigrajala ♪
- prigréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. dodatno, zraven pogreti: prigrela je še lonček mleka 2. pripeči: kmalu je prigrelo sonce ♪
- prigrévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. pripekati, greti: proti poldnevu je sonce vedno bolj prigrevalo ♪
- prigrévica -e ž (ẹ̑) knjiž. pripeka, vročina: zaradi prigrevice je bila pot zelo naporna; julijska prigrevica ♪
- prigrizávati -am nedov. (ȃ) prigrizovati: pila sta in prigrizavala kruh ♪
- prigrízek -zka m (ȋ) manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek ∙ star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane ♪
511 536 561 586 611 636 661 686 711 736