Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ig (61-85)
- igríšče -a s (í) prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče ∙ publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča ♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki // navadno v zvezi otroško
igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče ♪
- igríščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igrišče: igriščne naprave / igriščna travna mešanica ♪
- igríški -a -o (ȋ) pridevnik od igrišče: igriške priprave ♪
- igrív -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. 1. ki se (rad) igra: igrivi pasji mladiči; živahen in igriv otrok / mehki igrivi prsti 2. ki se hitro, lahkotno giblje, premika: igrivi valovi; igrive pomladne sapice / igrive sence na stropu / njen igrivi korak lahkotni 3. ki izraža, kaže veliko spretnost, hitrost v kombiniranju: igriva fantazija / znan je bil zaradi svoje igrive duhovitosti igrívo prisl.: voda se je igrivo pretakala po kamenju ♪
- igrívost -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost ♪
- igrokàz -áza m (ȁ á) zastar. (gledališka) igra, drama: napisati, uprizoriti igrokaz / gledati igrokaz ♪
- ígrski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na igra 4: igrski repertoar / izčrpna igrska predstavitev / pisatelj igrskih del iger ♪
- íguman -a m (ȋ) v pravoslavni cerkvi predstojnik samostana: postavili so ga za igumana ♪
- igvanodón in igvanodónt -a m (ọ̑) pal. velik izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- adligát -a m (ȃ) biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat ♪
- àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ♪
- albigénz -a m (ẹ̑) albižan ♪
- aligátor -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje ♦ zool. kitajski, misisipski aligator ♪
- amigdalín -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov ♪
- anastigmát -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma ♪
- ántigén -a m (ȃ-ẹ̑) biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka ♪
- ántireligiózen -zna -o prid. (ȃ-ọ̑) ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja ♪
- àrdigáta medm. (ȁ-ȃ) nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana! ♪
- àreligiózen -zna -o prid. (ȁ-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja ♪
- àreligióznost -i ž (ȁ-ọ̑) lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost ♪
- asignácija -e ž (á) fin. pismeno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila ♪
- asignacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od asignacija: asignacijska izjava ♪
- asignánt -a m (ā á) fin. kdor izda asignacijo ♪
- asignát -a m (ȃ) 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji ♪
- asignatár -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana ♪
1 11 36 61 86 111 136 161 186 211