Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (6.061-6.085)


  1.      strpéti  -ím dov., tudi stŕpel (ẹ́ í) 1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi vprašal / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga strpelo doma 2. star. potrpeti: strpi z njim, se bo že poboljšal / vse vam povem, samo malo strpite; samo trenutek se še strpi ● star. zaradi bolezni ne strpi nobenega človeka ne prenaša, ne trpi; prim. iztrpeti, strpljen ♪
  2.      strújarstvo  -a s (ȗ) knjiž. pripadnost literarni, politični smeri: kot pripovednik se je dvignil nad strujarstvo / predstavnik modernega glasbenega, literarnega strujarstva ♪
  3.      strúma  -e ž (ū) med. bolezensko povečana žleza ščitnica, golša: imeti strumo / maligna struma ♪
  4.      strúna  -e ž (ú) 1. svilena, kovinska, plastična nit pri nekaterih glasbilih: struna brni, se trese; struna poči, se pretrga; napeti, uglasiti strune; vleči z lokom po strunah; razglašena struna; strune harfe, kitare; biti napet kot struna; cesta, ravna kot struna / glasbila na strune, s strunami / ekspr. zna ubirati strune igrati na glasbilo s strunami 2. knjiž., ekspr., s prilastkom lastnost, značilnost koga glede na odzivanje na zunanje dogodke: poznala je strune njegove duše / z oslabljenim pomenom v srcu mu je zazvenela struna ljubezni ● ekspr. v svojih zahtevah je strune prenapel preveč je zahteval; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko ubral, zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega ◊ zool. struna ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev ♪
  5.      strúnar  -ja m (ȗ) 1. izdelovalec ali prodajalec strun: preživljal se je kot strunar 2. knjiž. kdor igra na glasbilo s strunami: strunar je zaigral in zapel; odmevala je pesem strunarja ◊ zool. strunarji živali, ki imajo vzdolž telesa hrbtno struno, Chordonia ♪
  6.      strúnjak  -a m (ȗ) nekdaj preprosto glasbilo s struno, strunami: igrati na strunjak ♦ muz. monokord ♪
  7.      strúp  -a m (ȗ) 1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline / bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan 2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti ● ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil ◊ biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi ♪
  8.      strupén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne sestavine: strupena snov; te primesi so strupene / pripraviti komu strupen napoj; zrak po industrijskih mestih je pogosto strupen / strupeni deli rastlin; strupene gobe; strupene kače; strupeno želo / strupena puščica 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strupen mraz; burja je bila strupena / strupena lakota 3. ekspr. hudoben, zloben: to je strupen človek; danes je zelo strupena; biti strupen do koga, nar. na koga / strupen glas, pogled, smeh; strupene besede ● ekspr. biti strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. strupena barva barva, ki učinkuje zelo neprijetno; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora strupéno prisl.: strupeno odgovoriti, pogledati; strupeno mrzlo jutro; strupeno rdeča barva ♪
  9.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda ♪
  10.      stúdio  -a m (ú) 1. film., rad. prostor, v katerem se snemajo igralci, nastopajoči: iti iz studia; vsi nastopajoči so že v studiu; film so posneli večinoma v studiu // ustrezno tehnično opremljeni prostori za snemanje, oddajanje: delati v studiu; studio s sodobno snemalnico / filmski, televizijski, tonski studio / oddaja studio Ljubljana 2. gled. manjša dvorana za študijske, eksperimentalne predstave: igrati v studiu / gledališki studio 3. atelje: slikati v studiu / fotografski studio ♪
  11.      studiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
  12.      stvarítev  -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava ♪
  13.      stvarjênje  -a s (é) v različnih religijah božja, božanska ustvaritev česa: stvarjenje človeka, sveta; biblična zgodba o stvarjenju / stvarjenje iz nič // celota vsega snovnega glede na tako dejanje: sedmi dan, pravi sveto pismo, je bog počival in gledal svoje stvarjenje ● človek je božje stvarjenje v krščanskem okolju človeka je ustvaril bog; zastar. biti po stvarjenju dobrodušen po naravi, značaju; tako je že od stvarjenja sveta v krščanskem okolju od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  14.      stvárnik  -a m (ȃ) 1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja ♦ rel. Stvarnik Bog 2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika ♪
  15.      stvárstvo  -a s (ȃ) 1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno; vznes. človek, krona stvarstva; stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo 2. knjiž. svet: strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna resnoba je vladala v stvarstvu; prevzela jo je lepota stvarstva / v stvarstvu tega pisatelja delujeta dve sili: ljubezen in nagon ● knjiž. z antologijo smo dobili popoln pregled pesnikovega stvarstva njegovega ustvarjanja, njegovih del ♪
  16.      súb  medm. (ȗ) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub ♪
  17.      subréta  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete ♪
  18.      subrétka  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke ♪
  19.      subskribènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) zal. prednaročnik: knjigo so subskribentom že poslali; za subskribente bo cena nižja ♪
  20.      subskribírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zal. predhodno naročiti, naročiti se na kaj vnaprej: subskribiral je novo pesniško zbirko subskribíran -a -o: subskribirana knjiga ♪
  21.      subskrípcija  -e ž (í) zal. prednaročilo: razpisati subskripcijo / knjiga bo na razpolago samo v subskripciji ♪
  22.      suflêr  -ja m (ȇ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalec: razpis za delovno mesto suflerja ∙ ekspr. nehal je poslušati suflerje prišepetovalce, svetovalce ♪
  23.      suflêrka  -e ž (ȇ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka: v dvorani je bilo slišati suflerko; suflerka v operi ♪
  24.      suflêrski  -a -o prid. (ȇ) gled. šepetalski: opravljati suflersko delo / suflerska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
  25.      suflírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila; šepetati: suflirati igralcu ∙ pog. suflirati sošolcu prišepetavati; ekspr. mu bom že jaz sufliral, kaj naj stori skrivaj rekel, svetoval ♪

   5.936 5.961 5.986 6.011 6.036 6.061 6.086 6.111 6.136 6.161  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA