Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (411-435)



  1.      migljánje  -a s () glagolnik od migljati: migljanje luči v daljavi
  2.      migljáti  -ám nedov.) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč ● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
  3.      migljàv  -áva -o prid. ( á) ki miglja: migljavo listje / migljava svetloba sveč
  4.      migljávica  -e ž () knjiž., redko hitro, lahkotno premikanje razgretega zraka, ozračja: lahna sapica je v tisti vročini še povečevala migljavico
  5.      mígniti  -em dov.) 1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila 2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil // z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim 3. ekspr. steči, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška // v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil ● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal
  6.      migotánje  -a s () glagolnik od migotati: migotanje slike na televizijskem zaslonu / migotanje razgretega zraka nad strehami
  7.      migotáti  -ám nedov.) hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale ● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migotajóč -a -e: zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči
  8.      migotàv  -áva -o prid. ( á) ki migota: migotava filmska slika / migotav zrak
  9.      migrácija  -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanjekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib
  10.      migracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije ♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
  11.      migránt  -a m (ā á) kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: večina migrantov se ne želi preseliti v kraj, kjer so zaposleni / pravice delavcev migrantov
  12.      migréna  -e ž (ẹ̑) bolezen z napadi hudega glavobola, navadno v eni polovici glave: imeti, zdraviti migreno; zdravila proti migreni
  13.      migrírati  -am nedov. in dov. () spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre
  14.      míligrám  -a m (-) utežna mera, tisočina grama: tableta vsebuje dvajset miligramov saharina
  15.      monsignór  -a tudi -ja tudi monsinjór -ja tudi -a [-sinjor] m (ọ̑) rel. naslov za zaslužnega duhovnika: monsignor Zupan / kot nagovor monsignor, ali bi lahko govoril z vami / ekspr. tu in tam je videl kakega monsignora duhovnika
  16.      nadigráti  -ám dov.) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra
  17.      naigráti se  -ám se dov.) zadovoljiti svojo potrebo, željo po igranju: na travniku so se otroci naskakali in naigrali / ekspr. ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila / noče več kartati, se je že naigral
  18.      namíg  -a m () 1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja 2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata
  19.      namigávanje  -a s () glagolnik od namigavati: njenega namigavanja ni razumel / nehaj s tem namigavanjem na njegovo preteklost; skrito, zlobno namigavanje
  20.      namigávati  -am nedov. () 1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: nekaj namigava; zlobno je namigaval na njeno preteklost 2. z gibi izražati: namigavala sta zdaj temu, zdaj onemu dekletu / zna zapeljivo namigavati z očmi pomežikovati
  21.      namigljáj  in namígljaj -a m (; ) star. namig: kaj misliš s tem namigljajem; niti najmanjšega namigljaja ni bilo o čem takem
  22.      namigljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki (rad) namiguje: ne mara namigljivih ljudi / namigljivo govorjenje
  23.      namígniti  -em dov.) 1. hoteno prikrito omeniti, opozoriti: že večkrat je namignil, da se s tem ne strinja; v odgovoru so namignili na možnost mirne rešitve spora; na potovanje ni niti namignil 2. z gibom izraziti: namignila mu je, naj gre za njo; namigniti z očmi, s prstom
  24.      namigovánje  -a s () glagolnik od namigovati: trezno presoditi vsakršno namigovanje; koliko je resnice v teh namigovanjih; opravljiva, zlobna namigovanja
  25.      namigováti  -újem nedov.) 1. hoteno prikrito omenjati, opozarjati: kaj spet nekaj namiguješ; namigovati na moralne spodrsljaje; že davno je skrivaj namigoval na to 2. z gibi izražati: ves čas že namiguje deklici, naj odide; namigovati z očmi, rokami namigujóč -a -e: hotel mu je škoditi, namigujoč v govoru na njegov prestopek; namigujoče govorjenje

   286 311 336 361 386 411 436 461 486 511  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA