Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (386-410)



  1.      lignín  -a m () kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin
  2.      lignít  -a m () premog nižje kalorične vrednosti: kuriti z lignitom; rudnik lignita
  3.      ligníten  -tna -o prid. () nanašajoč se na lignit: lignitni bazen / lignitni premog
  4.      ligúster  -tra m (ú) vrtn. grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum: živa meja iz ligustra
  5.      madrigál  -a m () muz. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali // lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal
  6.      madrigálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na madrigal: madrigalna kantata / madrigalna oblika pesmi
  7.      madrigalíst  -a m () muz. kdor komponira ali poje madrigale: italijanski madrigalisti; zbor madrigalistov
  8.      maligán  -a m () 1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah: to žganje ima trideset maliganov // mn., pog., ekspr. alkoholna pijača: kmalu je začutil učinek maliganov 2. kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z maliganom določiti stopnjo alkohola v vinu
  9.      maligánski  -a -o prid. () nanašajoč se na maligan: ugotoviti maligansko stopnjo vina / biti v maliganskem razpoloženju, stanju
  10.      malígen  -gna -o prid. () med. nevaren, škodljiv, poguben, ant. benigen: maligna bula; maligna novotvorba / maligna bolezen
  11.      malignóm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic kakega tkiva: zdravljenje malignomov
  12.      mèdígra  -e ž (-) muz. glasba med posameznimi enotami umetniškega dela: medigra med prvim in drugim dejanjem / glasbena, instrumentalna medigra / radijska glasbena medigra ♦ lit. kratka komična igra s tipičnimi osebami, igrana v odmorih pri predstavah resnejših gledaliških del, zlasti v renesansi
  13.      mentálnohigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na mentalno higieno: mentalnohigienska načela / mentalnohigienska posvetovalnica
  14.      míg 1 -a m () gib, s katerim se kaj izraža: pozdravil je samo z migom glave / na mig vodje se je pognal na cesto // redko gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: pazil je na vsak njegov migekspr. na mig je bilo vse jasno takoj; ekspr. vsi ga ubogajo na mig brez ugovora
  15.      míg 2 -a m () sovjetsko lovsko reakcijsko letalo: eskadrilja migov
  16.      mígalica  -e ž () 1. bot. trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, Briza: srednja migalica 2. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: fant je grozna migalica, niti pet minut ni pri miru
  17.      míganje  -a s () glagolnik od migati: fantovo zabavno miganje z ušesi
  18.      mígati  -am nedov. () 1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha 2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali // z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat 3. ekspr., redko ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca 4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti // delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga ● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori migáje star.: bral je še enkrat, pritrjevalno migaje z glavo migajóč -a -e: hitro migajoči bički enoceličarjev
  19.      migetálen  -lna -o prid. () nav. mn., biol., navadno v zvezi migetalna resa, resica migetalka
  20.      migetálka  -e ž () nav. mn. 1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk 2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
  21.      migetálkar  -ja m () nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji
  22.      migetánje  -a s () glagolnik od migetati: migetanje migetalk / pogosto se ponavljajoče migetanje pred očmi
  23.      migetáti  -ám stil. -éčem nedov., ẹ́) hitro, lahno se premikati sem in tja: plamenček migeta v vetru / igle so ji urno migetale med prsti / ekspr. ranjeni golob je še migetal s perutmi je mahal // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde migetajo z jasnega neba ● pred očmi mi migeta zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migetajóč -a -e: migetajoče listje; migetajoče zvezde
  24.      migetàv  -áva -o prid. ( á) ki migeta: migetave sence
  25.      migljáj  stil. mígljaj -a m (; ) 1. gib, s katerim se kaj izraža, zlasti hiter, neizrazit: strežnica je pazila na vsak migljaj gospodinje; z migljajem roke ga je povabil v hišo / na sodnikov migljaj jetnika odpeljejo; pes napravi vajo na vodnikov migljaj; ubogati na migljaj // star. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: migljaj repa 2. knjiž. namig: komisija je dobila migljaj, naj ne raziskuje naprej / nobenega migljaja ni, da bi bil avtor res tako mislil znaka, dokaza // redko nasvet, predlog: pred odhodom nama je dal še nekaj koristnih migljajev ● nar. zahodno to se je zgodilo v migljaju v trenutku, v hipu

   261 286 311 336 361 386 411 436 461 486  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA