Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (2.286-2.310)


  1.      insinuírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti ♪
  2.      instinktíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na instinkt, nagonski: čutiti instinktiven odpor do česa; ta gib je pri njem že instinktiven; z instinktivno kretnjo si je popravila lase; instinktivna reakcija; instinktivno dejanje, življenje / instinktiven igralec instinktívno prisl.: instinktivno čutiti, dojemati; instinktivno je zakričala ♪
  3.      instrumènt  in inštrumènt -ênta m (ȅ é) 1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente; pripraviti instrumente za operacijo; uporabljati moderne instrumente; natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti 2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument; uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument 3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje; uporabljati davčne, finančne, politične instrumente // predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki ◊ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; muz. električni instrumenti ♪
  4.      instrumentalíst  tudi inštrumentalíst -a m (ȋ) kdor igra na glasbilo: nastopili so instrumentalisti in pevci ♪
  5.      instrumentalístka  tudi inštrumentalístka -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra na glasbilo: biti edina instrumentalistka v orkestru ♪
  6.      inšpéktor  -ja m (ẹ́) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik: inšpektor je pregledal poslovne knjige / cestni, pristaniški inšpektor; policijski, sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektor ♪
  7.      inšpiciènt  -ênta in -énta tudi inspiciènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder ♪
  8.      inšpiciêntski  in inšpiciéntski tudi inspiciêntski in inspiciéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inšpiciente: inšpicientska služba / inšpicientska knjiga knjiga s popisom poteka predstave, po kateri jo inšpicient vodi ♪
  9.      intabulácija  -e ž (á) jur. dokončni vpis sprememb v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižba ♪
  10.      intabulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. dokončno vpisati spremembe v zemljiški knjigi na podlagi listin; vknjižiti: intabulirati dolg; intabulirati se na hišo ♪
  11.      inténca  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti pisateljeve intence / osnovna intenca knjige je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko ♪
  12.      inténcija  -e ž (ẹ́) knjiž. težnja, nagnjenje, usmerjenost: razumeti umetnikove intencije; ustvarjalne intencije; intencije mlade generacije; v delu se jasno kažejo avtorjeve intencije, da bi objektivno prikazal osrednji lik / narediti kaj iz lastnih intencij / igralci so formirali vloge po režiserjevi intenciji zamisli, konceptu // namen, namera: osnovna intencija resolucije je vzbuditi večje zanimanje za to problematiko ◊ rel. (mašna) intencija honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  13.      inténcijski  tudi intencíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ) nanašajoč se na intencijo: intencijski vplivi / intencijska knjiga knjiga z vpisanimi (mašnimi) intencijami ♪
  14.      intendantúra  -e ž (ȗ) voj., v stari Jugoslaviji in med narodnoosvobodilnim bojem upravni organ za oskrbovanje vojaških enot: brigadna, divizijska intendantura // poslopje tega organa: proslava je bila pred intendanturo ♪
  15.      intenzíven  -vna -o prid., intenzívnejši (ȋ) 1. ki poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenziven študij; igralec je presenetil publiko s svojo prepričljivo in intenzivno igro; intenzivna oblika raziskovanja; intenzivno delo, razmišljanje / glasbeno udejstvovanje dela njegovo življenje še intenzivnejše // ki teži po boljši izkoriščenosti in kvaliteti: intenzivna proizvodnja; intenzivno obdelovanje / intenzivno gospodarjenje z gozdovi / intenzivni nasadi, sadovnjaki 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom močen, velik: njegov vpliv je zelo intenziven; intenzivna bolečina huda; intenzivno doživetje / v tem mestu je kulturno življenje zelo intenzivno / intenzivna svetloba; rdeča barva je najbolj intenzivna izrazita ◊ agr. intenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga veliko dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. intenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja veliko kapitala; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja; šol. intenzivni tečaj tečaj z zgoščenim, zelo hitrim učenjem; intenzivni tečaj angleščine intenzívno prisl.: intenzivno delati, doživljati, iskati, razmišljati; intenzivno obdelana zemlja ♪
  16.      interesántnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost interesantnega, zanimivost: kljub interesantnosti lika nas njena igra ni zadovoljila / želeti si interesantnosti interesantnih dogodkov ♪
  17.      interesènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) navadno v zvezi z za kdor si prizadeva, se zavzema za kaj, navadno za pridobitev česa: tudi on je interesent za parcelo; število interesentov za stanovanje je precej naraslo / agrarni interesent ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje / z oslabljenim pomenom: interesenti lahko dobijo knjižno zbirko na obroke; za službo se je priglasilo veliko interesentov prosilcev ♪
  18.      interfoliírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste: interfoliirati slovar ♪
  19.      internacionála  -e ž (ȃ) 1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank ♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo 3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala katoliška cerkev, pristaši klerikalizma ♪
  20.      internacionálen  -lna -o prid. (ȃ) mednaroden: internacionalni odnosi, stiki; internacionalna trgovina; internacionalno tržišče / internacionalna organizacija, zveza; internacionalne brigade v španski državljanski vojni / internacionalno tekmovanje ♦ jur. internacionalno pravo mednarodno pravo ♪
  21.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪
  22.      interpretácija  -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela ♪
  23.      interpretatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na interpretacijo: interpretativna pomanjkljivost / interpretativna zmogljivost igralcev ♪
  24.      interpretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze ♪
  25.      interprétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od interpret: interpretki je manjkalo notranje sile za to težavno vlogo / interpretka je težko skladbo dobro zaigrala ♪

   2.161 2.186 2.211 2.236 2.261 2.286 2.311 2.336 2.361 2.386  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA