Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (1.936-1.960)


  1.      fólija  -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
  2.      fólio  -a m, tudi neskl. (ọ́) biblio. velikost grafičnega dela z višino nad 35 cm: knjiga je izšla v foliu / veliki folio // knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folio ne gre v knjižno polico; neskl. pril.: reprodukcije v folio formatu ♪
  3.      fónd  -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času; dispozicijski fond ♪
  4.      formácija  -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
  5.      formalízem  -zma m (ȋ) pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine: tako ravnanje vodi v formalizem; birokratski formalizem / ekspr. gre za čisti, goli formalizem / formalizem in površnost pri obravnavanju napak // dajanje prednosti obliki umetniškega dela pred vsebino: v liriki je vladal formalizem / spočetka se je izgubljal v formalizmu in epigonstvu ◊ filoz. poudarjanje oblike kot edino bistvenega v vseh pojavih ♪
  6.      formát  -a m (ȃ) 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata ♪
  7.      fórte  prisl. (ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja glasno: igrati forte; sam.: upoštevaj vsak forte ♪
  8.      fortepiáno  -a m (ȃ) zastar. klavir: igrati na fortepiano ♪
  9.      fortíssimo  [-isi-] prisl. (ȋ) muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu ♪
  10.      fórželj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim) ♪
  11.      fótodokumentácija  -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
  12.      fótokópija  -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
  13.      fótomontáža  -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži ♪
  14.      fráča  -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
  15.      fragmentárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost fragmentarnega: fragmentarnost pisateljevega dela / fragmentarnost podatkov / knjiga dela vtis fragmentarnosti ♪
  16.      frajgajst  in freigeist-a [frájgájst] m (ȃ-ȃ) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti ♪
  17.      frajgajstovstvo  in freigeistovstvo -a [frájgájst-] s (ȃ-ȃ) v stari Avstriji lastnost frajgajstov, svobodomiselnost: Prešernovo frajgajstovstvo ♪
  18.      frajtónarica  -e ž (ọ̑) žarg., muz. diatonična harmonika: igrati na frajtonarico ♪
  19.      francóščina  -e ž (ọ̑) francoski jezik: dobro obvlada francoščino; knjiga je napisana v francoščini / zadnjo uro smo imeli francoščino pouk tega jezika ♪
  20.      frankatúra  -e ž (ȗ) ptt 1. na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko: odposlati pismo brez frankature / filatelistična frankatura 2. frankiranje: vseh znamk ne porabijo za frankaturo ♪
  21.      frankíren  -rna -o prid. (ȋ) ptt, v zvezi frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko ♪
  22.      fŕcati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s hitrim sprožanjem upognjenega prsta premikati, suvati kaj: frcal je drobtine z mize / frcal ga je po ostriženi glavi s sprožanjem prsta udarjal / ekspr. po skalah so frcale krogle udarjale, zadevale ob skale 2. ekspr., redko zelo hitro letati, švigati: lastovke so frcale tik nad vodo ♪
  23.      fŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj: frcnil je kroglico proti njemu / frcnil ga je v nos, v uho s sproženjem prsta udaril / ekspr. s pahljačo ga je frcnila po roki rahlo udarila // ekspr., redko hitro vreči, suniti: frcnil ga je z odra 2. ekspr., redko zelo hitro zleteti, švigniti: z drevesa je frcnila lastovka ♪
  24.      frčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
  25.      frfòt  -ôta m (ȍ ó) šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: jerebice so se dvignile z glasnim frfotom; frfot ptic / frfot zastave plapolanje, vihranje ♪

   1.811 1.836 1.861 1.886 1.911 1.936 1.961 1.986 2.011 2.036  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA