Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (1.661-1.685)


  1.      domicíl  -a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice ♪
  2.      dómina  -e ž (ọ̑) nav. mn. ploščica, ki ima na eni strani dve polji s pikami: postavljati, razmetavati domine; padali so drug za drugim kot domine ∙ nizko izbil ti bom tiste tvoje domine zobe // igra s takimi ploščicami: igrati domino; povabil me je na partijo domine ♪
  3.      dominánta  -e ž (ȃ) knjiž. 1. glavna, prevladujoča lastnost ali značilnost: dominanta narave tega pesnika je liričnost; dominanta dokumentarnega filma je njegova zakoreninjenost v življenju 2. kar stoji, se dviga nad čim: ljubljanski grad je mikavna dominanta mesta; naravna dominanta; dominanta pokrajine / zunanja dominanta te hiše je kamnit portal ◊ bot. vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. peta stopnja v durovi ali molovi lestvici ♪
  4.      dominánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč: podjetje ima dominanten položaj na evropskem trgu; dominantna ideja, lastnost, vloga / ta problem je v njegovi drami dominanten // ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: dominantna igralska osebnost; ta pesnik je dominantna postava v naši poeziji 2. ki stoji, se dviga nad čim: ustavili so se na dominantnem vrhu / dominantna lega stavbe ◊ bot. dominantna lastnost; dominantna vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; muz. dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo dominántno prisl.: dominantno vplivati na kaj; dominantno poudarjen orkester ♪
  5.      dóminati se  -am se in dóminati -am nedov. (ọ̑) igrati domino: vsak večer se je dominal s prijateljem ♪
  6.      dominikánec  -nca m (ȃ) član reda sv. Dominika: pridigarski redovi minoritov in dominikancev ♪
  7.      dominírati  -am nedov. (ȋ) 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj ♪
  8.      dómino  -a m (ọ̑) 1. maškaradni plašč s kapuco, navadno svilen: oblečen je bil v širok rdeč domino; črn domino // kdor je oblečen v tak plašč: ustavil ga je eleganten domino 2. redko igra s ploščicami, ki imajo na eni strani dve polji s pikami; domina: odigrala sva dve partiji domina ♪
  9.      domíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) 1. ki hitro najde izvirne izpeljave, rešitve: domiseln režiser, vzgojitelj; otroci so pri igri zelo domiselni 2. izvirno izpeljan, rešen: domiselna kompozicija romana; ilustracije so domiselne domíselno prisl.: vlogo učenca je igral domiselno; domiselno urejene izložbe ♪
  10.      domóv  stil. domú prisl. (ọ̄; ū) v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov ∙ pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje // v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov ♪
  11.      dómovec  -vca m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: domovci so si sami uredili športno igrišče ♪
  12.      domoznánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z domoznanstvom: knjiga je zanimiva zlasti za domoznance in genealoge ♪
  13.      donašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj prinaša: donašalec cigaret, vode ♪
  14.      donášati  -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
  15.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo ♪
  16.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
  17.      dopádati  -am tudi dopádati se -am se nedov. (ā ȃ) zastar., z dajalnikom biti všeč, ugajati: pri vas mi dopada; igra mu je dopadala ♪
  18.      dopásen  -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
  19.      dópika  -e ž (ọ́) fin., kratica dvojno knjigovodstvo ♪
  20.      dopísen  -sna -o prid. (ȋ) ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila ♦ šol. dopisni tečaj; dopisna šola šola, v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem ♪
  21.      dopísnik  -a m (ȋ) kdor (si) dopisuje: to poroča naš dopisnik; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji / vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov ♪
  22.      doplačílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene ♪
  23.      doplačílo  -a s (í) kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo ♪
  24.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore ♪
  25.      doráščati  -am nedov. (á) približevati se končni stopnji rasti: njegovi otroci že doraščajo / mladina dorašča v novih razmerah; pisatelj je doraščal v razgibanem času // dobivati dokončno podobo, razvijati se: fant dorašča v moža doraščajóč -a -e: doraščajoča mladina; krmljenje doraščajočih živali; doraščajoča dekleta sanjajo o marsičem / v svojih doraščajočih letih je večkrat mislil na kmetijo; sam.: te knjige so namenjene doraščajočim ♪

   1.536 1.561 1.586 1.611 1.636 1.661 1.686 1.711 1.736 1.761  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA