Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (161-185)



  1.      digestíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na digestijo, prebaven: digestivni trakt / digestivna sredstva sredstva, ki pospešujejo prebavo
  2.      digestórij  -a m (ọ́) kem. omari podoben zastekljen prostor, ki preprečuje širjenje škodljivih plinov, nastalih pri poskusih
  3.      digitálen  -lna -o prid. () med. opravljen s prsti, prsten: digitalna preiskava ◊ elektr. digitalni računalnik računalnik, pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti
  4.      digitalín  -a m () farm. strup iz naprstca, rabljen zlasti kot zdravilo za srce
  5.      digitális  -a m () poljud. digitalin
  6.      diglosíja  -e ž () lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja, dvojezičje: diglosija slovenščine in italijanščine v zamejstvu
  7.      dignitár  -ja m (á) knjiž., redko dostojanstvenik, zlasti cerkveni
  8.      dignitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dostojanstvenost, častitljivost: njegova digniteta 2. cerkveni dostojanstvenik
  9.      digresíja  -e ž () knjiž. odmik od glavnega, bistvenega, odstopanje: lirske digresije v tem delu izzvenijo včasih satirično; številne digresije so zgradbi romana v škodo
  10.      dirigènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. kdor umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: na prireditvi sodelujejo znani solisti in dirigenti; dirigent vadi z otroškim zborom; dirigent orkestra; koncert bo pod vodstvom dirigenta iz Zagreba; predstaviti se prvič kot dirigent / operni dirigent 2. publ. kdor vodi, usmerja sploh: dirigenta te nogometne tekme sta bila naša strelca
  11.      dirigêntka  in dirigéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki umetniško vodi, usmerja orkester, zbor: dirigentka pevskega zbora
  12.      dirigêntski  in dirigéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na dirigente: dirigentski pult; dirigentska palica / dobiti dirigentsko mesto
  13.      dirigêntstvo  in dirigéntstvo -a s (ē; ẹ̄) dejavnost dirigentov: posvetiti se dirigentstvu / pouk dirigentstva dirigiranja
  14.      dirigíranje  -a s () glagolnik od dirigirati: dirigiranje koncerta; umetnost dirigiranja / planiranje in dirigiranje proizvodnje; dirigiranje v posamezne poklice / dirigiranje umetnih satelitov
  15.      dirigíranost  -i ž () pojav vodenja, usmerjanja: desetletje velike dirigiranosti v politiki in gospodarstvu
  16.      dirigírati  -am nedov. in dov. () 1. umetniško voditi, usmerjati orkester, zbor pri izvajanju glasbenih del: dirigirati simfoničnemu orkestru; koncert bo dirigiral znan dirigent / dirigirati s širokimi gestami 2. voditi, usmerjati sploh: pedagoški vodja dirigira šolsko delo; dirigirati proizvodnjo; administrativno dirigirati gospodarsko organizacijo / v luko so dirigirali vse razpoložljive vagone poslali, odpremili dirigíran -a -o: dirigirana trgovina; dirigirana umetnost; centralno dirigirano gospodarstvo ♦ voj. dirigirani izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju
  17.      doigráti  -ám dov.) 1. končati igranje, igro: pianistka je doigrala in se poklonila; doigrati simfonijo / doigrati partijo šaha; pren. kmalu je doigral svojo politično vlogo; doigrali so za vedno 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: igralci niso doigrali te v bistvu preproste scene; vlogo kralja je dobro doigral doigrán -a -o: tragedija je doigrana; moja vloga je doigrana
  18.      doigrávanje  -a s () glagolnik od doigravati: doigravanje prekinjenih partij
  19.      doigrávati  -am nedov. () približevati se koncu igranja, igre: doigravati partijo šaha
  20.      drúgoligáš  -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši
  21.      dvíg  -a m () glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov
  22.      dvigáč  -a m (á) kdor kaj dviga: dvigači so dvignili mlaj na ramena ♦ lov. pes, ki dvigne, spodi divjad
  23.      dvigáča  -e ž (á) zastar. dvigalo: dvigača je obstala v šestem nadstropju / iztirjeni vagon so dvignili z dvigačo dvigalko
  24.      dvigálec  -lca [c in lc] m () kdor kaj dviga: dvigalci so dvignili mlaj // šport., v zvezi dvigalec uteži športnik, ki goji dviganje uteži: ekipa naših dvigalcev uteži je dosegla drugo mesto
  25.      dvigálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dviganje: dvigalni mehanizem; dvigalna moč priprave; dvigalna naprava; dvigalne verige, vrvi / redko dvigalni most dvižni mostteh. dvigalni voziček transportni voziček, s katerim se breme lahko tudi dvigne

   36 61 86 111 136 161 186 211 236 261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA