Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ig (11-35)

11.      iglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. iglast: temni iglati gozdovi ♪
12.      íglati  -am nedov. (ȋ) tekst. z zabadanjem igel brez niti v plast bombažnih, umetnih vlaken vezati, prepletati vlakna med seboj: iglati in lepiti íglan -a -o: iglana talna obloga, polst ♪
13.      íglavec  -vca m (ȋ) nav. mn. iglasto drevo: gozd, les iglavcev; listavci in iglavci ♪
14.      iglén  -a -o prid. (ẹ̑) redko igeln: igleno uho ♪
15.      íglica  -e ž (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od igla: zbosti z iglico; ostra iglica 2. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen: borove, smrekove iglice; suhe iglice ◊ meteor. (ledena) iglica drobna, suha in bodeča snežinka; zool. iglica zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone ♪
16.      iglíca  tudi íglica -e ž (í; ȋ) teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake priprave, naprave: vtakniti iglico v kambo; železna iglica ♪
17.      ígličast  -a -o prid. (ȋ) 1. podoben iglici: igličasta oblika / ekspr. droben igličast dež ♦ min. igličasti kristal kristal, po obliki podoben iglici 2. ki ima iglice, igle; iglast: igličasti gozdovi ♪
18.      ígličevje  tudi iglíčevje -a s (ȋ; í) 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo ♪
19.      ígličevka  -e ž (ȋ) vrtn. prst iz preperelih iglic: igličevka in listovka ♪
20.      ígličje  tudi iglíčje -a s (ȋ; ȋ) 1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši 2. redko iglast(i) gozd: temno igličje ♪
21.      iglokóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata ♪
22.      íglovje  in iglóvje -a s (ȋ; ọ̑) iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo // redko igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko ♪
23.      íglu  in iglú -ja m (ȋ; ȗ) v eskimskem okolju bivališče iz snega v obliki kupole: graditi, postavljati igluje / eskimski iglu ♦ alp. polkrožno zavetišče iz sneženih kvadrov ♪
24.      ignoránca  -e ž (ȃ) ekspr. nevednost, omejenost: pokazal je strašno ignoranco; ignoranca tega človeka glede političnih dogodkov / redko jezila ga je šefova ignoranca njegovih prizadevanj ignoriranje ♪
25.      ignoránt  in ignorànt -ánta m (ā á; ȁ á) ekspr. neveden, omejen človek: ta človek je popoln ignorant; razglasiti, veljati za ignoranta / literarni ignorant; ignorant v psihologiji ♪
26.      ignorántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ignorante ali ignoranco: ignorantski ljudje / ignorantski odnos do problema omalovažujoč ♪
27.      ignorántstvo  -a s (ā) redko ignoranca: v svojem ignorantstvu je mislil, da zna vse ♪
28.      ignoríranje  -a s (ȋ) glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb ♪
29.      ignorírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za: videl je, da ga nekdanji dijaki ignorirajo; očitno, popolnoma ignorirati koga / ignorirati sodobne raziskovalne metode; nove opere niso izžvižgali, ampak so jo ignorirali / zahteve tako številnih članov organizacije ni mogoče ignorirati omalovaževati ♪
30.      igó  ižésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. knjiž., redko jarem: vola so odpeli izpod ižesa / rešiti se turškega ižesa / dajatve so bile za ljudstvo strašno igo nadloga, breme 2. nar. vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem: vol je tiščal glavo v igo ♪
31.      ígor  -ja m (ȋ) agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni: letos je igor dobro obrodil ♪
32.      ígra  -e ž (ȋ) 1. glagolnik od igrati: a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra c) igra na violino je ni motila / klavirska igra č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov 2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra // dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre 3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov 4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih // izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser 5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre // z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja 6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči ● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni ◊ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir ♪
33.      igráč  -a m (á) zastar. igralec: strasten igrač pokerja / teniški igrači ♪
34.      igráča  -e ž (á) 1. predmet, ki ga uporablja otrok za igranje: kupovati otroku igrače; polomljene, razbite igrače; igrača iz blaga, lesa / trgovina z igračami / medvedek je njena najljubša igrača; otroška igrača // ekspr. kar služi komu samo za (lahkomiselno) zabavo: ves čas je bila njegova igrača / ljubezen ji je le igrača / otroka imajo le za igračo; nož ni za igračo 2. ekspr. lahkotno, igrivo delo, zlasti literarno: ustvaril je tudi več literarnih igrač 3. ekspr., z rodilnikom kar je v popolni oblasti koga, česa: on je igrača svojih čustev, strasti / ladja je postala igrača valov 4. zastar. igranje, igra: dnevi brezskrbnih igrač ● ekspr. puška postane v njegovih rokah igrača zna jo zelo dobro uporabljati; ekspr. to (narediti) je zanj igrača mu je zelo lahko (narediti); ekspr. potegavščina je le nedolžna igrača ni nič hudega; ekspr. ubijalske igrače orožje ♪
35.      igráčar  -ja m (ȃ) izdelovalec ali prodajalec igrač: igračarji in galanteristi ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211