Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (9.676-9.700)
- azíl -a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi ♪
- azilánt -a m (ā á) kdor prosi, dobi (politični) azil: begunci in azilanti ♪
- ázimut -a m (ȃ) geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40° ♪
- ažiotáža -e ž (ȃ) v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi ♪
- ažúr -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj ♪
- ažúren 2 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom ♪
- ažurírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo ažuríran -a -o: izdajati ažurirano informativno literaturo ♪
- ažurírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev ♪
- ažúrnost -i ž (ȗ) adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost ♪
- b [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani ♪
- bà medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče! ♪
- bába -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
- bábica -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
- bábina -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina ♪
- babúza -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko) ♪
- baby beef baby beefa [bé(j)bibíf] m (ẹ̑-ȋ) agr. meso mlade, na hitro spitane govedi: kilogram baby beefa; neskl. pril.: teleta baby beef; baby beef zrezek ♪
- bácek -cka m (ȃ) 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi? ♪
- bacíl -a m (ȋ) biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne ♪
- bacilonósec -sca m (ọ̑) med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca ♪
- bága -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago ♪
- bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela! ♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir // zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo ♪
- bagáža -e ž (ȃ) 1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz 2. redko svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj! ♪
- bágrski tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve ♪
- bàh medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: bah, kar naj ga ima ♪
- bahàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776