Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (9.676-9.700)



  1.      azíl  -a m () zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi
  2.      azilánt  -a m (ā á) kdor prosi, dobi (politični) azil: begunci in azilanti
  3.      ázimut  -a m () geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40°
  4.      ažiotáža  -e ž () v kapitalistični ekonomiki špekulativno izkoriščanje padanja in dviganja cen na borzi
  5.      ažúr  -a m () obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom ♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj
  6.      ažúren 2 -rna -o prid. () nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
  7.      ažurírati 1 -am nedov. in dov. () adm. delati kaj ažurno: ažurirati knjigovodstvo ažuríran -a -o: izdajati ažurirano informativno literaturo
  8.      ažurírati 2 -am nedov. in dov. () obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prt ažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev
  9.      ažúrnost  -i ž () adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost
  10.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
  11.        medm. () izraža malomarno zavrnitev: ba, kaj mi morejo! ba, to so čenče!
  12.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babicaetn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
  13.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  14.      bábina  -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
  15.      babúza  -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
  16.      baby beef  baby beefa [bé(j)bibíf] m (ẹ̑-) agr. meso mlade, na hitro spitane govedi: kilogram baby beefa; neskl. pril.: teleta baby beef; baby beef zrezek
  17.      bácek  -cka m () 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi?
  18.      bacíl  -a m () biol. paličasta bakterija: bacili napadajo organizem; odkriti nov bacil; tifusni bacil; bacil jetike / poljud. zrak je poln bacilov mikrobov sploh; pren. bacili vojne
  19.      bacilonósec  -sca m (ọ̑) med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca
  20.      bága  -e ž (á) nar. severovzhodno gošča, ostanki v pipi: drži se ga vonj po stari bagi / žvečiti bago
  21.      bagatéla  -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela! ♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir // zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo
  22.      bagáža  -e ž () 1. zastar. prtljaga, oprema: naložiti bagažo na voz 2. redko svojat, drhal: bagaža ste, vsi skupaj!
  23.      bágrski  tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
  24.      bàh  medm. () izraža malomarno zavrnitev: bah, kar naj ga ima
  25.      bahàt  -áta -o prid. ( ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti

   9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA