Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (926-950)

926.      fagocitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol. uničevati tuje snovi v človeškem ali živalskem organizmu (s fagociti) ♪
927.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
928.      Fáhrenheitov  -a -o [farǝnhajtov] prid. (á) fiz., v zvezi Fahrenheitova lestvica lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ♪
929.      fait accomplí  [fetakompli] m neskl. (ȋ) knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršeno dejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli ∙ knjiž. postaviti koga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene ♪
930.      falíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. gospodarsko propadel: faliten trgovec; falitno podjetje ♪
931.      faringítis  -a m (ȋ) med. vnetje žrela ♪
932.      favorít  -a m (ȋ) 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh ♪
933.      favorítinja  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja ♪
934.      favorítka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka ♪
935.      fehtáriti  -im nedov. (á ȃ) nižje pog., ekspr. prositi: kar naprej fehtari očeta za denar / delat pojdi, pa ti ne bo treba fehtariti ♪
936.      ferít  -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
937.      feríten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ferit: feritni material / feritna struktura; feritno jeklo ♦ elektr. feritna antena sprejemna antena na feritnem jedru; feritno jedro jedro iz feritnega materiala, na katerem je navitje ♪
938.      fikoeritrín  -a m (ȋ) bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge ♪
939.      filít  -a m (ȋ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz drobnih lusk muskovita in zrn kremena ♪
940.      finitíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv., v zvezi finitivni glagol končno dovršni glagol ♪
941.      fioritúra  -e ž (ȗ) muz. okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; glasbeni okrasek ♪
942.      fíting  -a m (ȋ) teh. vezni kos z navojem pri ceveh (hišne) cevne napeljave: zamenjati fiting ♪
943.      fítocenologíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o rastlinskih združbah ♪
944.      fitocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba ♪
945.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen ♪
946.      fitogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. izvirajoč, nastal iz rastlin: fitogene usedline / fitogene rudnine ♪
947.      fítogeografíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o geografski razširjenosti rastlin ♪
948.      fitoním  -a m (ȋ) lingv. ime rastline; rastlinsko ime: slovar fitonimov ♪
949.      fítoparazít  -a m (ȋ-ȋ) bot. rastlina, ki živi kot zajedavec ♪
950.      fítopatológ  -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za fitopatologijo ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026