Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (9.226-9.250)



  1.      alpínec  -nca m () 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
  2.      alpinétum  in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
  3.      alpiníst  -a m () kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist
  4.      alpinístika  -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem
  5.      álpski  -a -o prid. () nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetumalp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
  6.      ált  -a m () nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt ♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
  7.      álter égo  m neskl. (-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
  8.      alterírati  -am dov. in nedov. () knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo ♦ med. tkivo alterira se spremeni alteríran -a -o: duševno alteriran človek ♦ muz. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
  9.      alternácija  -e ž (á) knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku
  10.      alternatíva  -e ž () položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo; gospodarska alternativa // ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
  11.      alternatíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na alternativo: alternativni predlog; alternativno vprašanje; mnenja so precej alternativna / alternativna možnost; sprejeti alternativno rešitev ♦ ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene 2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
  12.      alternírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e: mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
  13.      altruízem  -zma m () ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma
  14.      alú  neskl. pril. () teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
  15.      aludírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere; ne vem, na koga aludira s tem
  16.      alumínij  -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
  17.      alumínijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica
  18.      aluzíja  -e ž () knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
  19.      amalgám  -a m () kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom; zob so mu zalili z amalgamom; natrijev, srebrov amalgam
  20.      amalgamírati  -am nedov. in dov. () kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
  21.      amaterízem  -zma m () ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma
  22.      amatêrstvo  -a s () ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
  23.      amazónka  in amacónka -e ž (ọ̑) 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
  24.      ámba  -e ž () dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
  25.      ambasáda  -e ž () najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade

   9.101 9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA