Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (9.100-9.124)



  1.      agóra  -e ž, in agorá neskl. (ọ̑; ) pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
  2.      agráren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
  3.      agrarízem  -zma m () ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
  4.      ágras  -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
  5.      agregácija  -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
  6.      agregírati  -am dov. in nedov. () knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti
  7.      agrema  -ja in agrement -a [-má -ja] m () privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika
  8.      agresíja  -e ž () vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvršiti agresijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo; fašistična agresija; biti žrtev agresije / gospodarska agresija
  9.      agresíven  -vna -o prid., agresívnejši () napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven ♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
  10.      agresívnost  -i ž () napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost; reagirati na agresivnost; politična agresivnost
  11.      agrikultúra  -e ž () kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
  12.      ágrobiologíja  -e ž (-) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
  13.      ágrokemíja  -e ž (-) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
  14.      ágromeliorácija  -e ž (-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo
  15.      áhasverstvo  -a s () knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
  16.      Ahílov  -a -o prid. () nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemuanat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
  17.      àj  medm. () 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?
  18.      àja  medm. () pog. izraža zavrnitev: aja, nočem
  19.      àjdi  in àjd -te medm. () pog. hitro! pojdi!: ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!
  20.      ájdovček  -čka m (á) bot. itna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
  21.      ájer  -ja m () nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup (D. Lokar)
  22.      àjmo  àjte medm. () pog., redko hitro! pojdimo!: ajmo, brž na smučke; prim. ajdi
  23.      ajtiologija  ipd. gl. aitiologija ipd.
  24.      akademíja  -e ž () 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
  25.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam

   8.975 9.000 9.025 9.050 9.075 9.100 9.125 9.150 9.175 9.200  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA