Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (8.951-8.975)



  1.      ženitnína  -e ž () star. ženitovanje, svatba: povabiti koga na ženitnino; skromna ženitnina
  2.      ženitovánje  -a s () praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro
  3.      ženitovánjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ženitovanje: ženitovanjski običaji / ženitovanjski sprevod / ženitovanjska gostija ♦ etn. ženitovanjska pogača boljši, navadno maslen kruh, okrašen s cvetjem in svečami, ki se na koncu svatbe razdeli svatom
  4.      ženitováti  -újem nedov.) praznovati ob poroki: ženitovali so pozno v noč; veselo ženitovati // udeleževati se praznovanja ob poroki: rad je ženitoval
  5.      ženítven  -a -o prid. () ženiten: ženitvene priprave / iti na ženitveno potovanje poročno potovanje
  6.      ženskáriti  -im nedov.) ekspr. imeti ljubezensko razmerje z mnogimi ženskami: popivati in ženskariti
  7.      žganjáriti  -im nedov.) ekspr. kuhati žganje: žganjarila sta dolgo v noč
  8.      žganjepítje  -a s (í) zastar. pitje žganja: odpovedati se žganjepitju
  9.      žilavíti  -ím tudi žiláviti -im nedov. ( í; ā ) metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
  10.      žíliti  -im nedov.) obrt. vstavljati ozke okrasne vložke v les: žiliti in flodrati
  11.      žíriti  -im nedov.) 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
  12.      žítar  -ja m () nekdaj trgovec z žitom: skleniti kupčijo z žitarjem
  13.      žitárec  -rca m () nekdaj vino iz okolice Žitare vasi: steklenica žitarca
  14.      žítarica  -e ž () nav. mn., publ. žito: gojiti žitarice / setev žitaric
  15.      žítarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem žita: razvijati žitarstvo
  16.      žítek  -tka m () zastar. življenje: njegov žitek je v nevarnosti / duševni žitek / boj za bitek in žitek
  17.      žíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje ♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
  18.      žíti  žíjem nedov.) star. živeti: dokler bo žil, se ga bo spominjal; lahko bi žil še nekaj let / kmet rad žije v svojem okolju ∙ star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  19.      žitíšče  in žítišče -a s (í; í) redko strnišče: preorati žitišče
  20.      žítje  -a s () 1. knjiž. življenje: konec, kratkost žitja / mestno žitje; mirno žitje / žitje in bitje naroda 2. lit., v pravoslavnih deželah, zlasti v srednjem veku življenjepis svetnika, svetega človeka: brati, izdati žitje; žitje sv. Metoda / žitja srbskih vladarjev
  21.      žítnica  -e ž () 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice ♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica
  22.      žítničar  -ja m () zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar
  23.      žíto  -a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori; mlatiti, žeti žito; zvezati žito v snope; poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo ♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito // nar. vzhodno rž: sejati žito
  24.      žitomérec  -rca m (ẹ̑) nekdaj kdor uradno meri žito: prisega za žitomerce
  25.      žitoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki ima pogoje za (dobro) uspevanje žita: žitorodni kraji; žitorodno polje

   8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA