Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (8.801-8.825)



  1.      zmamíti  in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. ( á; á ) ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal ● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti
  2.      zmastíti 1 -ím dov., zmástil; zmaščèn ( í) 1. narediti kaj mastno: izločki zmastijo kožo; lasje se zmastijo 2. umazati z mastjo, maščobo: zmastiti obleko
  3.      zmastíti 2 -ím dov., zmástil ( í) zmečkati, zmleti, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje zmastijo / zmastiti posušen list med prsti ◊ agr. uničiti rastlinske škodljivce s stiskanjem zmaščèn -êna -o: zmaščen mrčes; zmaščeno grozdje
  4.      zmašíti  -ím dov., zmášil ( í) ekspr. 1. s silo spraviti v kaj: zmašiti stvari v nahrbtnik / ujetnike so zmašili v živinske vagone / preveč je zmašil vase pojedel 2. pog. narediti, sestaviti: zmašiti izdelek, košarico / zmašiti članek, pismo / mimogrede je zmašila kosilo skuhala, pripravila zmašíti se stlačiti se, zriniti se: vsi so se zmašili v avtobus; komaj se je zmašil skozi vrata zmašèn -êna -o: v naglici zmašen članek, načrt; iz slame zmašeno strašilo
  5.      zmečíti  -ím in zméčiti -im dov., zméči tudi zmêči; zméčil ( í; ẹ̄ ẹ̑) star. zmehčati: zmečiti trdo kožo; kruh se je v mleku zmečil / njega bomo že zmečili
  6.      zmedíti  -ím dov., zmédil ( í) povzročiti, da postane kaj medno, mehko: zmediti sadje; hruške so se že zmedile
  7.      zmeglíti  -ím [mǝg] dov., zmeglì in zmègli; zmèglil ( í) narediti kaj nejasno, motno: dim je zmeglil ozračje / solze so ji zmeglile oči; pren., knjiž. strah mu je zmeglil smisel življenja zmeglíti se postati meglen: nebo se je zmeglilo ● ekspr. pred očmi se mu je zmeglilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da vidi pred očmi meglo
  8.      zmehkúžiti  -im dov.) pomehkužiti: udobno življenje ga je zmehkužilo; živali se v hlevu zmehkužijo / s tako hrano se želodec zmehkuži
  9.      zmehúriti  -im dov.) knjiž. narediti, povzročiti mehurje: nekatere kužne bolezni zmehurijo kožo; opečena roka se mu je zmehurila
  10.      zmeníti se  in zméniti se -im se, tudi zméniti se -im se dov. ( ẹ́; ẹ́) 1. dogovoriti se: končno so se le zmenili; zmenil se je za dobro plačilo / zmenimo se za prihodnji teden; s prijatelji se je zmenil za v hribe ∙ ekspr. na hitro, na tihem sta se zmenila dogovorila za poroko; ekspr. tako se pa nismo zmenili izraža nestrinjanje s čim, nasprotovanje čemu 2. navadno z nikalnico, v zvezi z za pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ni zmenil za njegove ideje / ptič se še zmenil ni za meso ga ni hotel jesti / ne zmeni se za znance, živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ne zmeni ne čuti potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi // poskrbeti za kaj: za te grobove se nihče ne zmeni / tudi za lastne otroke se ni dosti zmenil; bila je edina, ki se je zmenila zanj med boleznijo 3. navadno z nikalnico, v zvezi z za vzpostaviti do česa tak odnos a) da vpliva na ravnanje: ni se zmenil za nevarnost, svarila b) da vzbudi čustven odziv: za njene solze se ni zmenil; niso se zmenili za trpljenje ljudi; toliko se zmeni zanj kot za lanski sneg nič zménjen -a -o: dati zmenjeno znamenje; bilo je zatrdno zmenjeno ∙ pog. zvečer sem zmenjena s fantom dogovorjena sem s fantom, da se zvečer sestaneva; torej prideva ob petih. Zmenjeno izraža konec pogovora s sprejetjem sklepa
  11.      zmeriti  ipd. gl. izmeriti ipd.
  12.      zmesáriti  -im dov.) redko razmesariti: napadalci so ga grdo zmesarili
  13.      zmesíti  in zmésiti -im dov. ( ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh // ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila zméšen tudi zmésen -a -o: slabo zmešeno testo
  14.      zmestíti  -ím tudi zméstiti -im dov., zmésti; zméstil; zmeščèn tudi zméščen ( í; ẹ̄ ẹ̑) knjiž. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti: zmestiti goste v hotelu ● knjiž. taborniki so se zmestili ob ognju so se postavili, posedli
  15.      zmešetáriti  -im tudi izmešetáriti -im dov.) pog. pogoditi se za ceno: dolgo sta mešetarila, nazadnje sta le zmešetarila / zmešetaril je za deset tisoč; prim. izmešetariti
  16.      zmešétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. pogoditi se za ceno: po dolgem pregovarjanju sta le zmešetila / zmešetiti za vola
  17.      zméziti  -im dov. (ẹ̄) nar. počasi, komaj zaznavno premakniti: veter je zmezil veje; v grmovju se je nekaj zmezilo / strmel je vanj, ne da bi zmezil obraz / zmezi se, kaj še čakaš
  18.      zmígniti  -em dov.) 1. narediti gib z delom telesa: pes zmigne z uhljem / prst je zmignil, ko je sedla muha nanj 2. z gibom izraziti kaj: pomenljivo je zmignil z glavo / v odgovor zmigne z rameni ● ekspr. žena mu je ušla, pa še zmignil ni za njo nič se ni vznemiril
  19.      zmikástiti  -im dov.) ekspr. natepsti, pretepsti: fanta so zmikastili; pošteno so jih zmikastili
  20.      zmiriti  ipd. gl. izmiriti ipd.
  21.      zmísliti  -im dov.) star. pomisliti, spomniti se: na otroke bi morala zmisliti; strah me je, če zmislim, kako je bilo ● star. vedno se razjezi, kadar mu kdo zmisli dekle omeni zmísliti se spomniti se, domisliti se: zmislil se je njenih oči; skušal se je zmisliti, kaj mu je rekel / večkrat se zmisli na dom, prijatelje / zmislil se je, da bi se vrnil domov
  22.      zmisliti si  ipd. gl. izmisliti si ipd.
  23.      zmiti  ipd. gl. izmiti ipd.
  24.      zmlatíti  in zmlátiti -im dov. ( á) 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: zmlatiti ajdo, pšenico, žito / zmlatili so v enem dnevu 2. ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so zmlatili vsiljivce; pošteno so ga zmlatili / zmlatiti sovražnika premagati 3. ekspr. pojesti: zmlatiti skledo žgancev zmláčen -a -o: zmlačen snop
  25.      zmlínčiti  -im dov.) povzročiti, da kaj pod pritiskom spremeni obliko, se iznakazi: zmlinčiti cigaretni ogorek; kovanec se pod kolesom zmlinči / kolo mu je zmlinčilo roko // nav. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konj je zmlinčil jezdeca; skala se je odkrušila in zmlinčila več ljudi ● ekspr. tako sem jezen nanj, da bi ga zmlinčil zelo; ekspr. zmlinčiti sovražnika v prah uničiti, onemogočiti ga zmlínčen -a -o: zmlinčen avtomobil; bil je ves polomljen in zmlinčen

   8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA