Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (8.750-8.774)


  1.      zgubiti  ipd. gl. izgubiti ipd. ♪
  2.      zgúliti  -im dov., zgúlila in zgulíla (ú) z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: zguliti obleko; zguliti rokave na komolcih; usnje se je že precej zgulilo / zguliti kožo odrgniti zgúljen -a -o 1. deležnik od zguliti: zguljen plašč; na kolenih zguljene hlače 2. slabš. nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: zguljen glasbeni motiv; zguljena anekdota, fraza ♪
  3.      zgúziti se  -im se dov. (ū ȗ) nar. sključiti se, zgrbiti se: zguzil se je in čakal / zguziti se v dve gubé / od začudenja se je zguzila na klop se je sesedla zgúžen -a -o: zguženi so se pretihotapili do hiše; zravnal je zguženo hrbtenico ♪
  4.      zgúzniti  -em dov. (ú ȗ) nizko umreti: to bom naredil, pa če zguznem zgúzniti se nar. sključiti se, zgrbiti se: sedeč za mizo, se je zguznil in zadremal ♪
  5.      zidáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z zidanjem: ima kmetijo in še zidari / čez poletje hodi zidarit ♪
  6.      zímiti  -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. preživljati zimo; prezimovati: dežela, kjer zimijo lastovke; pripraviti rastline, da lahko dobro zimijo ♪
  7.      zimíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. shranjevati čez zimo: nageljne zimijo v svetlih prostorih ♪
  8.      zíniti  -em dov. (í ȋ) 1. odpreti usta, kljun: zinil je in ugriznil; ziniti od začudenja; široko ziniti ∙ ekspr. čevelj mu je zinil, da se vidijo prsti podplat se mu je odtrgal od zgornjega dela; dan se je podaljšal za toliko, kolikor petelin zine malo se že pozna, da je dan daljši 2. ekspr. reči, povedati: premisli, kaj boš zinil; v pijanosti marsikaj zine; niti besede ni zinil / ni zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja ♪
  9.      zíti se  zídem se dov., zíšel se zíšla se (í) zastar. sniti se: fantje se zidejo na vasi; zišli so se v mestu ♪
  10.      zjasnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zjasniti: zjasnitev neba / zjasnitev političnega ozračja ♪
  11.      zjásniti  -im in zjasníti -ím dov., zjásnil (ā ȃ; ȋ í) 1. redko narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo; razjasniti: zjasniti skrivnost; stvari so se zjasnile v nekaj dneh / zjasnil ti bom, kako se je to zgodilo pojasnil 2. knjiž. narediti jasno, razumljivo: pisatelj je z leti zjasnil svojo izpoved / zjasniti svoj odnos do dela, družine zjásniti se, in zjasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja, začeti razumevati: zjasnilo se mu je, zakaj ga niso spoznali; nenadoma, v trenutku se mu je zjasnilo, kaj hočejo 2. postati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se je zjasnila ● ekspr. v glavi se mu je zjasnilo prišel je k zavesti, razsodnosti zjásnjen -a -o: zjasnjeni nazori ♪
  12.      zjasníti  -ím dov., zjásnil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo // knjiž., redko narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč 2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje zjasníti se ekspr. postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil ∙ ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
  13.      zjedríti  -ím dov., zjédril (ȋ í) knjiž. narediti (bolj) jedrnato: pisatelj je zjedril pripoved zjedríti se 1. postati čvrstejši, krepkejši: dekle se je zjedrilo v život / v življenjskih preizkušnjah se je zjedril 2. zbrati se, osredotočiti se: vse življenje se je zjedrilo okoli domačije / razmišljanje se je zjedrilo v tak zaključek ♪
  14.      zjekleníti  -ím dov., zjeklénil (ȋ í) knjiž. narediti kaj zelo odločno, nepopustljivo: vojna je ljudi zjeklenila / težko življenje mu je zjeklenilo značaj // okrepiti, utrditi: trdo delo mu je zjeklenilo mišice ♪
  15.      zjezíti  -ím dov., zjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: njeno govorjenje, vedenje ga je zjezilo; taka stvar človeka zjezi zjezíti se razjeziti se: ko je to slišal, se je zjezil; zjeziti se nad otroki / ti si vsega kriv, se je zjezila ♪
  16.      zjéžiti  -im tudi zježíti -ím dov., zjéži; zjéžil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) naježiti: maček je zježil dlako / od strahu so se mu zježili lasje ♪
  17.      zjúžiti se  -im se dov. (ú ȗ) postati pod vplivom južnega vetra toplejši: vreme se je zjužilo; brezoseb. čez noč se je zjužilo // razmehčati se, začeti se topiti: sneg se je zjužil ♪
  18.      zlačniti  gl. izlačniti ♪
  19.      zlahkôtiti  -im dov. (ó ȏ) nar. olajšati: zlahkotiti komu življenje / zlahkotiti si delo s stroji ♪
  20.      zlakotiti  ipd. gl. izlakotiti ipd. ♪
  21.      zlatíti  -ím nedov. (ȋ í) prekrivati s tanko plastjo zlata: zlatiti okvire; zlatiti bogoslužno posodo // ekspr. delati kaj po barvi podobno zlatu: jesen zlati gozdove; zahajajoče sonce zlati valove; zarja je zlatila nebo ● ekspr. ta dejanja zlatijo življenje ga delajo lepega, prijetnega zlatíti se ekspr. 1. postajati po barvi podoben zlatu: pšenica se že zlati; kmalu se bodo začeli zlatiti vinogradi 2. zlato se odražati, kazati: med listi so se zlatile limone; mesec se je zlatil na nebu zlatèč -éča -e: sonce zahaja, zlateč nebo; zlateče se listje ♪
  22.      zlatorítka  -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
  23.      zlécniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) star. 1. zlekniti se: zlecniti se v naslanjač; zlecniti se vznak ∙ star. zagrgral je in se zlecnil na zemljo zgrudil 2. stresti se, zdrzniti se: zakričal je, da so se vsi zlecnili; od strahu se zlecniti ♪
  24.      zledeníti  -ím dov., zledénil (ȋ í) 1. knjiž. spremeniti v led: mraz je zledenil sneg 2. ekspr. narediti kaj zelo hladno, mrzlo: burja jim je hitro zledenila roke 3. ekspr., v zvezi s kri, srce povzročiti velik strah, grozo: prizor mu je zledenil kri, srce zledeníti se redko zmrzniti: voda se je zledenila ♪
  25.      zlékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) spraviti v ležeč položaj z iztegnjenimi udi: zleknil ga je po tleh; zlekniti otroka po trebuščku // narediti, da je kaj v ležečem položaju, iztegnjeno, zravnano: zlekniti hrbet, telo / ekspr. trudne ude je zleknil po travi / star. zlekniti roke proti čemu iztegniti zlékniti se uleči se z iztegnjenimi udi: zlekniti se na bok, hrbet; zleknil se je na klop, v travo, po postelji; udobno se zlekniti v naslanjač; zlekniti se nazaj, vznak; pren. na trate in parke se je zleknila pomlad // postati iztegnjen, zravnan: vrat se mu je čudno zleknil / hrib se je zleknil v raven greben polagoma prešel; žival se je zleknila v dolg skok ● ekspr. zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok padel je tako, da je bil ves na tleh zléknjen -a -o: imeti zleknjen križ; zleknjen v naslanjaču je bral; sedela je napol zleknjena na klopi ♪

   8.625 8.650 8.675 8.700 8.725 8.750 8.775 8.800 8.825 8.850  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA