Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (875-899)



  1.      elektrolíten  -tna -o prid. () teh. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitna kopel ♦ elektr. elektrolitni kondenzator kondenzator, pri katerem je izolirna snov nastala z elektroliznim postopkom
  2.      elektrolítičen  -čna -o prid. (í) teh. elektrolitski: elektrolitično rafiniranje
  3.      elektrolítski  -a -o prid. () teh. 1. nanašajoč se na elektrolit: elektrolitska celica / elektrolitsko rafiniranje ♦ kem. elektrolitska disociacija razpad molekul elektrolita v ione 2. elektrolizen: elektrolitski baker elektrolítsko prisl.: elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo
  4.      elíta  -e ž () posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti: otvoritve razstave se je udeležila vsa mestna elita; spadati med elito; duhovna elita naroda; svetovna športna elita / skupina je prežeta z zavestjo elite ◊ agr. seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; voj. vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
  5.      elíten  -tna -o prid. () ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran: elitni čevlji; kobilarna za vzgojo elitnih plemenskih konj; elitni lokal; zbrani so bili sami elitni športniki; elitni pevski zbor / elitna plesna prireditev / elitni sloji prebivalstva ◊ gozd. elitno drevo drevo, ki je zaradi zelo dobrih dednih lastnosti primerno kot semenjak; voj. elitni oddelki vojaške enote za opravljanje posebno odgovornih nalog ali za reprezentanco
  6.      elitízem  -zma m () soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: zagovorniki elitizma // prizadevanje za uveljavitev tega nazora na kakem področju človekovega delovanja: elitizem v političnih strankah
  7.      emêritus  -a m () knjiž., kot zapostavljeni pristavek k naslovu kdor kot upokojenec ohranja svoj naslov: biti dekan, profesor emeritus
  8.      emfitévza  -e ž (ẹ̑) zgod. razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; dedni zakup
  9.      emitènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice, izdajatelj
  10.      emitíranje  -a s () glagolnik od emitirati: emitiranje denarja / emitiranje elektronske glasbe
  11.      emitírati  -am nedov. in dov. () 1. fin. dajati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet, izdajati: emitirati denar; emitirati obveznice ljudskega posojila 2. fiz. oddajati valove, delce, sevati: antena emitira; radij emitira helijeva jedra 3. knjiž. oddajati (po radiu, televiziji): oddajo so prvič emitirali pred dvema letoma
  12.      emítor  -ja m () elektr. elektroda v tranzistorju, ki oddaja elektrone
  13.      empiriokriticízem  -zma m () filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov
  14.      enáčiti  -im nedov.) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega
  15.      encefalítis  -a m () med. vnetje možganov: virusni encefalitis
  16.      endemít  -a m () biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju: človeška ribica je naš znameniti endemit; med naše endemite spada zlasti kranjski jeglič
  17.      endokardítis  -a m () med. vnetje notranje srčne mrene
  18.      éndoparazít  -a m (ẹ̑-) biol. zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja, notranji zajedavec
  19.      eneolít  -a m () arheol. bakrena doba: najdba iz eneolita
  20.      eneolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi; bakrena doba
  21.      enklítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na enklitiko: enklitična oblika zaimka
  22.      enklítika  -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka: enklitike in proklitike // breznaglasna beseda sploh
  23.      ênokítičen  -čna -o prid. (ē-í) lit. ki ima eno kitico: enokitična pesem
  24.      ênoníten  -tna -o prid. (ē-) ki je iz ene niti: enonitna preja / enonitni šiv ♦ elektr. enonitna žarnica žarnica z eno žarilno nitko
  25.      enôtiti  -im nedov.) 1. delati kaj enotno: enotiti izreko; ljudje se počasi enotijo v neko sivo brezobličnost 2. knjiž. družiti, povezovati: občutek osamljenosti jih enoti

   750 775 800 825 850 875 900 925 950 975  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA