Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (8.350-8.374)


  1.      zaobkrožíti  in zaobkróžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. obkrožiti: zaobkrožiti številko ♪
  2.      zaoblačíti se  -ím se dov., zaobláčil se (ȋ í) knjiž. pooblačiti se: nebo se zaoblači; brezoseb. proti večeru se je zaoblačilo zaoblačèn -êna -o: zaoblačeno nebo ♪
  3.      zaóbliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje zaóbliti se ekspr. postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil zaóbljen -a -o 1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob 2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada ♪
  4.      zaobljubíti se  in zaobljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) 1. rel. narediti zaobljubo: ob bolezni se je zaobljubil, da bo šel na romanje / redovnik se zaobljubi / zaobljubiti se Bogu 2. ekspr. trdno obljubiti, trdno skleniti: zaobljubil se je, star. zaobljubil je, da bo skrivnost obdržal zase zaobljúbljen -a -o rel., um. narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubljeni dar; zaobljubljena podoba / zaobljubljena cerkev ♪
  5.      zaobóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet zaobóčiti se dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo zaobóčen -a -o 1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo 2. knjiž. obokan: zaobočeno okno ♪
  6.      zaobrníti  in zaobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl / zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo / pri delu se zna hitro zaobrniti ● ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče zaobŕnjen -a -o: zaobrnjen pas; navzgor zaobrnjene obrvi ♪
  7.      zaogrníti  in zaogŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž. pokriti, zaviti: zaogrniti koga s kožuhom; skrbno se zaogrniti ♪
  8.      zaokreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. 1. obrniti: zaokreniti čoln; zaokreniti konja; zaokrenil se je in se vrnil / zaokreniti obraz proti vratom; zaokreniti (se) na levo / zaokreniti volan avtomobila / zaokreniti pozornost drugam 2. spremeniti, predrugačiti: zdaj je prepozno, da bi kaj zaokrenili; položaj se je zaokrenil / to doživetje je zaokrenilo njegovo ravnanje ♪
  9.      zaokroglíti  -ím in zaokrógliti -im dov., zaokróglil (ȋ í; ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti (bolj) okroglo: zaokrogliti izdelek zaokroglíti se, in zaokrógliti se postati (bolj) okrogel: kamni se zaokroglijo / ekspr. z leti se je zaokroglil zaokrogljèn -êna -o in zaokrógljen -a -o: zaokrogljena postava ♪
  10.      zaokrožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi ♪
  11.      zaokrožíti  in zaokróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal 2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor 3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest 4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti 5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom ● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli zaokrožíti se in zaokróžiti se 1. postati okrogel: kamen se v strugi zaokroži / ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo 2. postati skladna celota: z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo ● ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je zaokróžen -a -o: zaokrožen pregled slovenskega slovstva; lepo zaokrožen rob; tematsko zaokrožena poglavja zaključena; zaokroženo število ♪
  12.      zaóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. naoljiti: zaoljiti ključavnico ● knjiž. zaoljiti delovno obleko zamastiti, zamazati z oljem, maščobo ◊ teh. svečka se zaolji zaradi nepopolnega izgorevanja zmesi goriva in zraka se na njej nabere olje zaóljen -a -o: zaoljena obleka; zaoljena svečka ♪
  13.      zaonegáviti  -im dov. (á ȃ) slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: kaj si spet zaonegavil, da so te kaznovali ♪
  14.      zaóriti  -im tudi zaôriti -im dov. (ọ̑; ō ȏ) nav. 3. os., knjiž. razleči se, zadoneti: po dvorani je zaorila pesem; med občinstvom je zaoril smeh / brezoseb. res je, je zaorilo iz vseh grl // zastar. glasno se oglasiti: vojaki so zaorili in zavriskali ♪
  15.      zaostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja ♪
  16.      zaostríti  -ím dov., zaóstril (ȋ í) 1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico 2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas 3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme 4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil 5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini zaostríti se 1. ekspr. postati ožji, bolj koničast: brada se mu je zaostrila / zaradi bolezni se mu je obraz zaostril 2. ekspr. postati strožji: z leti so se mu poteze zaostrile 3. knjiž. postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu je zaostril 4. ekspr. postati hujši, večji: gospodarska kriza se je zaostrila; nesoglasja so se zaostrila; spor se je zaostril 5. ekspr. postati bolj napet, težaven: mednarodni položaj se je zaostril zaostrèn -êna -o: zaostreni odnosi med narodi; zaostrene razmere v deželi ♪
  17.      zapáčiti se  -im se dov. (á ȃ) narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: pogledal se je v ogledalo in se zapačil / ob teh besedah se je zaničljivo zapačil s takimi gubami, potezami izrazil zaničljiv odnos ♪
  18.      zapahníti  in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata // s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo // star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili 2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj 3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je ● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala zapáhnjen -a -o: tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata ∙ publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem ♪
  19.      zapalíti  in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal 2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.: zapalivši pipo, je stopil iz hiše zapáljen -a -o: vas je bila med vojno zapaljena ♪
  20.      zapáriti  -im dov. (á ȃ) agr. razkužiti s paro: zapariti sod ◊ obrt. zapariti pečni prostor povzročiti, da v njem nastane para zapárjen -a -o: zaparjen sod ♪
  21.      zapazíti  in zapáziti -im dov. (ȋ á ȃ) opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov zapazívši zastar.: zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo zapážen -a -o: bil je takoj zapažen ♪
  22.      zapážiti  -im dov. (á ȃ) 1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti 2. redko dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati zapážen -a -o: s slamo zapažen svinjak ♪
  23.      zapečátiti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore: zapečatiti pošiljko; zapečatiti stanovanje; zapečatiti zavitek z voskom / zapečatiti kuverto zalepiti; pren., ekspr. strah mu je zapečatil usta 2. ekspr. potrditi sklenitev česa: s to kretnjo sta zapečatila kupčijo / s tem golom je zapečatil poraz gostov 3. ekspr. narediti, da se kdo ne more rešiti iz kakega neprijetnega položaja: niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje; z najetjem prevelikega kredita se je zapečatil ● žarg., šol. profesor je učenca zapečatil mu z negativno oceno onemogočil napredovanje v višji razred; ekspr. s tem je zapečatil svojo usodo jo dokončno določil; pog. prijeli so ga in zapečatili za dve leti zaprli zapečáten -a -o: zapečaten paket; če ne dobimo pomoči, smo zapečateni ♪
  24.      zapéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo zapéniti se 1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo // ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora zapénjen -a -o: zapenjeni valovi ♪
  25.      zapériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zapičiti, zabosti: zaperiti sulico v koga, kaj ∙ knjiž. zaperiti oči v koga zapičiti oči v koga ♪

   8.225 8.250 8.275 8.300 8.325 8.350 8.375 8.400 8.425 8.450  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA