Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (8.126-8.150)


  1.      zadostítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zadostiti: zadostitev predpisom / zadostitev obveznosti / zadostitev potrebe 2. knjiž. zadoščenje: zahtevati zadostitev za žalitve ♪
  2.      zadostíti  -ím dov., zadóstil (ȋ í) 1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo: zadostiti pravici, predpisom, zakonu / knjiž. temu človeku je težko zadostiti ustreči // knjiž. narediti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti, uresničiti: zadostiti dolžnostim, pogojem, zahtevam / pomagal mu je pri delu, da je lahko zadostil naročilom 2. knjiž. zadovoljiti: z marsičim se je ukvarjal, pa ga nobena stvar ni zadostila; zadostiti in pomiriti koga / zadostiti potrebo po gibanju / estetsko zadostiti 3. knjiž. opraviti določeno dejanje, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zadostiti za krivico, tatvino ♦ rel. zadostiti za greh 4. nedov., zastar. zadoščati: premoženje ni zadostilo, da bi plačali dolgove zadoščèn -êna -o: zadoščen nagon; zadoščen umolkniti; čutiti se zadoščenega; prisl.: dokončali smo, je zadoščeno vzdihnil / v povedni rabi radovednosti je zadoščeno ∙ ekspr. pravici je zadoščeno kazen je izvršena ♪
  3.      zadovoljítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zadovoljiti: zadovoljitev nagonov, potreb / zadovoljitev kupcev / spolna zadovoljitev ♪
  4.      zadovoljíti  -ím dov., zadovóljil (ȋ í) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim 2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo 3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila zadovoljíti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo zadovoljèn -êna -o: čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe ♪
  5.      zadrevíti  -ím dov., zadrêvi in zadrévi, zadrévil (ȋ í) star. zapoditi, zagnati: zadrevil je čredo nazaj / zadrevil je plašč z obema rokama v nasprotni kot; skokoma se je zadrevil po stopnicah ♪
  6.      zadŕgniti  -em dov., tudi zadrgníla (ŕ ȓ) 1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa: zadrgniti vrv okoli veje / zadrgniti prerahlo zavezan paket / zadrgniti vozel, zanko 2. s potegovanjem, vlečenjem vrvice, nameščene okoli česa trdno, tesno zapreti, zavezati: zadrgniti vrečo / zadrgniti snop; zadrgniti škornje z vezalkami ● ekspr. žalost mu je zadrgnila grlo, glas od žalosti ni mogel govoriti; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj zadŕgnjen -a -o: zadrgnjen nahrbtnik ♪
  7.      zadrléskniti  -em tudi zadrlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: zadrleskniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesknilo ♪
  8.      zadrlésniti  -em tudi zadrlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: zadrlesniti vrata; okno se je zaradi prepiha zadrlesnilo ♪
  9.      zadrléšniti  -em tudi zadrlêšniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nar. gorenjsko zadrleskniti, zadrlesniti: zadrlešniti vrata ♪
  10.      zadrobíti  -ím dov., zadróbil (ȋ í) 1. iti, stopiti s kratkimi, hitrimi koraki: otrok zadrobi za materjo // narediti nekaj kratkih, hitrih korakov: sledeč mu, je večkrat zadrobil in postal 2. živahno oglasiti se s kratkimi glasovi: kanarček je zletel in glasno zadrobil / knjiž. škrjanec je zadrobil svoj spev živahno zapel s kratkimi glasovi ● star. zadrobiti cel kos kruha v mleko nadrobiti ♪
  11.      zadŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) premakniti po čem z dotikanjem: zadrsnil je vrtna vrata po previsoko nasutem pesku ♪
  12.      zadrvíti  -ím dov., zadŕvil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: zadrvil jih je iz pisarne / usoda ga je zadrvila v svet ♪
  13.      zadušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zadušiti: zadušitev s plinom; smrt zaradi zadušitve / zadušitev stavke, upora / zadušitev požara ♪
  14.      zadušíti  -ím dov., zadúšil (ȋ í) 1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev 3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze 4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas 5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen zadušíti se zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši zadušèn -êna -o: upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti ♪
  15.      zadvómiti  -im, in zadvomíti in zadvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) knjiž. podvomiti, zdvomiti: zadvomil je o resničnosti izjave / zadvomil je o sosedu ♪
  16.      zaéstriti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) kem. spremeniti v ester: zaestriti kislino zaéstren -a -o: z maščobnimi kislinami zaestren glicerol ♪
  17.      zafŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. ekspr. zavihati: zafrkniti rokave / po teh besedah je malo zafrknila nos 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: zafrknil jo je pred vsemi, da je zardela 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: s tem so ga hoteli zafrkniti zafŕkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknil zafŕknjen -a -o: zafrknjen klobuk ∙ pog. to je zafrknjena stvar težavna, neprijetna ♪
  18.      zagábiti  -im dov. (á ȃ) z dajalnikom narediti komu kaj ogabno: zagabiti komu jed / ekspr.: to mu je zagabilo politiko; tako življenje se mu je zagabilo ♪
  19.      zagáliti  -im dov. (á ā) knjiž., redko zagrniti, zakriti: zagaliti koga v kožuh zagáljen -a -o: postava, zagaljena v rjuho ♪
  20.      zagatítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zagatiti: zagatitev odprtine / zagatitev voza v ozkem prehodu ♪
  21.      zagátiti  -im dov. (á ȃ) star. zamašiti, zapreti: zagatiti luknjo s papirjem / vozovi so zagatili ozko pot zagátiti se zaustaviti se, zagozditi se: ladja se je zagatila med kosi ledu; voz se je zagatil na ozkem prehodu / hrana se mu je zagatila v grlu zagáčen in zagáten -a -o: cesta, zagačena z vozovi ♪
  22.      zagáziti  -im dov., zagázila in zagazíla (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj mehkega, udirajočega se: zagaziti v blato; zagaziti do kolen v sneg / zagaziti po zasneženi stezi 2. ekspr. zaiti: hodi previdno, da kam ne zagaziš / zagaziti v težave ● ekspr. globoko je zagazil moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. do vratu je zagazil v dolgove zelo se je zadolžil ♪
  23.      zagíniti  -em dov. (í ȋ) zastar. umreti: zaginil je v tujini ♪
  24.      zagláditi  -im dov., tudi zagladíla (á ȃ) 1. z glajenjem zadelati: zagladiti raze, razpoke; zagladiti s kitom, z voskom; zagladiti površino; pren., knjiž. zagladiti vrzeli v znanju 2. z glajenjem zakriti, odpraviti: zagladiti gube / ekspr.: zagladiti nasprotja; zagladiti spor poravnati zaglájen -a -o tudi zaglajèn -êna -o: razpoke, zaglajene s kitom; vse težave so zaglajene ♪
  25.      zagláviti  -im dov. (á ȃ) zastar. izgubiti glavo, umreti: zaglaviti v rudniku ♪

   8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA