Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.901-7.925)


  1.      vníkniti  -em dov. (í ȋ) knjiž., s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega v kaj: črnilo vnikne v papir 2. pomalem, neopazno prodreti v kaj, se razširiti v čem: nove ideje so vniknile v našo književnost 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem; pronikniti: vnikniti v bistvo življenja ♪
  2.      vníti  vnídem dov., všèl všlà všlò tudi všló (í) star. vstopiti: vrata se odprejo in on vnide; vniti v sobo ♪
  3.      vodeníti  -ím nedov. (ȋ í) nav. ekspr. delati, povzročati, da kaj izgubi bistvene lastnosti, značilnosti: vodeniti barvo // delati, povzročati, da kaj postane vsebinsko prazno: papirnati izrazi vodenijo besedilo / nasprotniki vodenijo reformo ♪
  4.      vodítelj  -a m (ȋ) 1. kdor vodi kako skupino, skupnost, organizacijo: izbrati, priznati koga za voditelja; delavski, mladinski voditelji; voditelj naroda, stranke / voditelj države / duhovni voditelj mladih 2. rad. kdor neposredno sodeluje pri realizaciji radijske, televizijske oddaje: spreten voditelj; voditelj oddaje o kulturi ♪
  5.      vodíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od voditelj: voditeljica gibanja je bila znana pisateljica / voditeljica kviza, oddaje ◊ agr. mladika, ki se razvije na koncu ogrodne veje ali vrha ♪
  6.      vodíteljski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na voditelje: voditeljska priljubljenost; imeti voditeljske sposobnosti / voditeljski položaj ♪
  7.      vodíteljstvo  -a s (ȋ) knjiž. 1. voditeljsko mesto, voditeljski položaj: bati se za svoje voditeljstvo 2. značilnost voditelja: voditeljstvo mu je bilo že prirojeno ● zastar. zahvaliti se za prijazno voditeljstvo vodenje; zastar. voditeljstvo šole vodstvo, ravnateljstvo ♪
  8.      vodíti  vódim nedov. (ȋ ọ́) 1. iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto: strežniki vodijo bolnike na preglede; voditi goste v hotelske sobe; voditi kaznjence na zaslišanje; učitelj je otroke previdno vodil proti vrhu / voditi živino na pašo, v hlev goniti // iti s kom z namenom, da se mu kaj pokaže, razkaže: voditi obiskovalce po razstavi; voditi turiste po mestu 2. držeč koga delati, da se giblje v določeni smeri: voditi slepega človeka / voditi koga za roko, pod roko / voditi konja za uzdo // držeč koga delati, da pride na določeno mesto: voditi koga čez trg; voditi otroka na drugo stran ceste / bolnika pogosto vodijo na sprehod 3. delati, povzročati, da kdo kam pride: otroci so pogosto vodili domov svoje prijatelje / ekspr.: radovednost ga je vodila k njim iz radovednosti je prihajal; poštarja vodi služba v vse hiše poštar ima tako službo, da prihaja v vse hiše / otroka ne vodijo več v vrtec nimajo ga več v vrtcu 4. iti v premikajoči se skupini pred drugimi: sprevod je vodil zastavonoša / kolono je vodil gasilski avtomobil 5. delati, da se kaj premika, giblje v določeno smer, ima določen položaj: kapitan je sam vodil ladjo; voditi čoln mimo čeri; voditi raketo z zemlje / dobro voditi koso, žago; spretno voditi smuči / z magnetom voditi opilke // delati, da kaj deluje, poteka na določen način: voditi napravo; daljinsko voditi / voditi proizvodnjo z računalnikom; strokovno voditi delo 6. biti na najvišjem mestu pri usmerjanju dejavnosti a) kake skupine, skupnosti, organizacije: voditi stranko; umetniško voditi zbor / voditi državo / delegacijo vodi znan politik / samec vodi čredo b) kake delovne enote: voditi podjetje, šolo, tovarno / voditi prodajni oddelek // biti na najvišjem mestu pri odločanju o poteku česa: predsednik vodi delo, priprave / sodnik vodi preiskavo / žena vodi gospodinjstvo / voditi sejo, tečaj / voditi televizijsko oddajo / voditi izlet 7. z zgledom, nasveti delati, povzročati, da kdo ravna na določen način: voditi mladino; voditi otroke tako, da se razvijejo njihove sposobnosti; duhovno, moralno voditi 8. delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem: vodila ga je skrb za otroka 9. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta vodi mimo šole; steza vodi na hrib, po slemenu; stopnice vodijo navzdol / vrata vodijo v spalnico / čez reko vodi most je; pot nas je vodila mimo starega gradu šli smo // omogočati, da kdo a) kam pride: cesta vodi do hribovskih kmetij; pren., ekspr. pot, ki vodi v lepše življenje b) kaj spozna, se s čim seznani: pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev / sledovi vodijo daleč nazaj 10. s prislovnim določilom delati, povzročati, da se doseže to, kar izraža določilo: vztrajno delo vodi do uspeha; pravičen boj vodi k zmagi // delati, povzročati, da pride do tega, kar izraža določilo: žalitve vodijo v prepir / tako gospodarjenje vodi v propad 11. opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki, spreminjanje stanja: voditi evidenco o prebivalstvu / voditi poslovne knjige 12. publ. teči, voziti pred drugimi tekmovalci: vodi mlajši kolesar; tekač je nekaj časa vodil, potem ga je nekdo prehitel // biti glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: naši skakalci vodijo; vodi Francija pred Sovjetsko zvezo; voditi z dvema točkama // biti glede na kaj sploh pred drugimi: vodi kandidat nasprotne stranke / voditi z večino glasov 13. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: voditi s kom pogajanja; pisec je že vodil podobno polemiko sodeloval v njej; voditi zapisnik pisati ● pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; ekspr. voditi koga za nos varati ga; publ. v modi vodita Francija in Italija sta najpomembnejši, najboljši; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne vodi izraža odklonilen odnos; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine ◊ aer. kontrola letenja vodi letalo daje z zemlje pilotu navodila za krmarjenje; alp. voditi navezo; gled. voditi lutko premikati jo in s tem ustvarjati videz, da je živa; kor. pri plesu vodi moški določa držo in ritem ter usmerja korake, obrate; rad. voditi oddajo neposredno sodelovati pri realizaciji radijske, televizijske oddaje; skrbeti, da oddaja poteka po določenem načrtu; najavljati in komentirati program na prireditvi; šport. voditi žogo premikati jo v določeni smeri z metanjem ob tla ali rahlimi sunki z nogami vodèč -éča -e 1. deležnik od voditi: vstopila je, vodeč za roko otroka; steza, vodeča strmo navzgor 2. vodilen: vodeči arhitekt tistega časa / dohiteti vodečega tekača / vodeča politična vloga vóden -a -o: netočno vodene knjige; strokovno vodeno delo ♦ voj. vodeni izstrelek izstrelek, ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪
  9.      vodíti  -ím nedov. (ȋ í) nar. vzhodno prekajevati: voditi svinjsko meso vojèn -êna -o: vojene klobase ♪
  10.      vogláriti  -im nedov. (á ȃ) 1. nar. fantovati, vasovati: fant že dolgo voglari pod dekletovim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli voglarit ● star. kod si voglaril vso noč hodil, bil ♪
  11.      vohúniti  -im nedov. (ú ȗ) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim ♪
  12.      vojáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti vojak, služiti vojaški rok: več let vojačiti ♪
  13.      volframít  -a m (ȋ) min. rudnina železova in manganova sol volframove kisline: pridobivati volfram iz volframita ♪
  14.      volítev  -tve ž (ȋ) 1. nav. mn. organizirano izražanje svoje odločitve o kandidatu a) za določeno funkcijo, nalogo: udeležiti se volitev; zmagati na volitvah, pri volitvah; volitve delegatov, odbora, predsednika; volitve v skupščino; izid, razpis volitev / iti na volitve / občinske, skupščinske volitve b) za določen naslov: volitve akademikov; volitve univerzitetnega profesorja 2. star. izbira: volitev med dvema možnostma ◊ jur. nadomestne volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve mandatnega mesta; neposredne, posredne volitve ♪
  15.      volíti  vólim nedov. in dov. (ȋ ọ́) 1. organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu a) za določeno funkcijo, nalogo: voliti delegate, odbornike, sodnika; voliti v skupščino; voliti koga za predsednika; voliti z dviganjem rok, listki / voliti komunistično, socialistično stranko b) za določen naslov: voliti akademika; voliti univerzitetne učitelje / po preteku določenega roka koga ponovno voliti 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: voliti komu denar, hišo / voliti v oporoki, z oporoko 3. star. izbirati: nasprotnik naj voli orožje za dvoboj / voliti med življenjem in smrtjo ∙ dame volijo v meščanskem okolju, spoštljivo, pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca vóljen -a -o: voljeni funkcionarji; biti voljen za štiri leta ♪
  16.      volitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. hoten, voljen: volitivne duševne funkcije; emotiven, kognitiven in volitiven / volitivni jaz ♪
  17.      volítven  -a -o prid. (ȋ) star. volilen: volitvena enota / volitveni govori ♪
  18.      voščíti 1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ȋ ọ́) 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit; voščiti za rojstni dan, god; voščiti za praznik(e); pismeno, ustno voščiti // izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo ● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo ♪
  19.      voščíti 2 in vóščiti -im nedov. (ȋ ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosek vóščen -a -o tudi voščèn -êna -o: voščena površina ♪
  20.      votlíti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj votlo: votliti bučo, palico / voda votli apnenčast svet ∙ ekspr. bolezen mu votli lica zaradi bolezni postajajo njegova lica upadla, udrta; ekspr. strah mu votli oči zaradi strahu so njegove oči vse bolj udrte, prazne // dolbsti: votliti deblo za čoln votlíti se postajati votel: kraška tla se votlijo / ekspr. glasovi se votlijo ∙ ekspr. votlina se votli navzdol se nadaljuje, se razteza ♪
  21.      vozáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo ♪
  22.      vozíti  vózim nedov. (ȋ ọ́) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo // upravljajoč vozilo premikati se: voziti v ovinek s preveliko hitrostjo; vozil je pravilno po desni strani; voziti v koloni; dobro, hitro, previdno, zanesljivo voziti; ekspr. po polževo voziti; vzvratno voziti; voziti sto kilometrov na uro 2. s prevoznim sredstvom spravljati kam: voziti drva na žago, gnoj na njivo, pridelke na trg; voziti vino v sodih; voziti tovor z avtomobilom, vozom / voziti koga v kočiji; voziti otroka v vozičku / v tovarno hrano vozijo dovažajo 3. premikati se v določeno smer: brod vozi čez reko / avtobus vozi vsako uro; vlak vozi od Ljubljane do Celja; s parkirišča do planinskega doma vozi tovorna žičnica 4. opravljati določeno pot: koliko časa si vozil do tja; srečno vozi / voziti iz kraja v kraj 5. uporabljati za vprego: vozijo z voli, orjejo pa s konji // vleči voz kot vprežna žival: učiti junca, konja voziti // nepreh. biti usposobljen za vprego: telici še ne vozita 6. pog., navadno s prislovnim določilom shajati, živeti: sam ne boš mogel voziti; v službi dobro vozi; z ženo lepo vozita 7. pog., v medmetni rabi izraža ukaz po odstranitvi: ti pa, je pokazal z roko, vozi ● barko voziti pijan se opotekati; popivati; ekspr. pav, puran je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom; ekspr. veter vozi oblake po nebu povzroča, da se enakomerno drseč premikajo; nar. koklja vozi piščeta vodi; žarg., šport. voziti slalom, smuk tekmovati v slalomu, smuku; ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev; avtomobil vozi kot za stavo zelo hitro ◊ avt. voziti v tretji prestavi vozíti se premikati se s prevoznim sredstvom: voziti se na kolesu, v kočiji; voziti se po cesti; rad se vozi po morju; voziti se z avtomobilom, s čolnom / v službo se vozi z vlakom ∙ ekspr. jastreb, kragulj se vozi po zraku leti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili vozèč -éča -e: uživa, vozeč se s kolesom; počasi vozeča ladja ♦ fot. vozeči posnetek posnetek, narejen s filmsko kamero, ki drsi po tračnicah vóžen -a -o: prodam malo vožen avtomobil ♪
  23.      vpahníti  in vpáhniti -em, tudi vpáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) knjiž. spahniti, vstaviti: vpahniti letve v okvir ♪
  24.      vpériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., navadno v zvezi vperiti v glavo z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo sprejme kako mnenje, se za kaj odloči: kdo ti je vperil poroko v glavo; vperil mu je v glavo, da mora biti boljši od drugih ♪
  25.      vpíčiti  -im dov. (í ȋ) zapičiti: vpičiti kol v zemljo / to si je vpičil v glavo in ni se dal pregovoriti / materin pogled se je vpičil v sina ♪

   7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA