Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (7.851-7.875)
- vítičevje tudi vitičévje -a s (ȋ; ẹ̑) 1. več vitic, vitice: močno razraslo vitičevje 2. um. okras v obliki stiliziranih vitic: bogato vitičevje krilnega oltarja ♪
- vítičje -a s (ȋ) več vitic, vitice: rastlina se z vitičjem oprijema opore ♪
- vitičnják -a m (á) nav. mn., zool. majhni morski raki z vitičastimi nogami, ki živijo prirasli na podlago ali kot zajedavci, Cirripedia: ceponožci in vitičnjaki ♪
- vítje -a s (í) 1. glagolnik od viti1: vitje vlaken v prejo / vitje telesa 2. tekst. število zavojev na en meter preje: izračun vitja ♪
- vitkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima vitke noge: vitkonoge gazele ♪
- vítkost -i ž (ȋ) lastnost vitkega: obleka poudarja njeno vitkost; vitkost postave / vitkost prstov ◊ teh. vitkost profila razmerje med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino stebra ♪
- vitkostás in vitkostàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. vitek: vitkostasi vojaki; vitkostasa lepotica ♪
- vítla -e ž (ȋ) vitel 1: vlačiti debla z vitlo ♪
- vítlar -ja m (ȋ) delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja ♪
- vítlati -am nedov. (ȋ) 1. mešati z lopatastim vretenom: vitlati kože 2. rib. z zamahovanjem s plavutjo, plavutmi odrivati, vrtinčiti: riba je z repno plavutjo vitlala vodo ♪
- vítlo -a s (í) vitel 1: z vitlom pritegovati in popuščati vrvi ♪
- vitoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli ♪
- vítra -e ž (ȋ) 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las ♪
- vitraj tudi vitrail -a [vitráj] m (ȃ) um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno: vitraji gotskih katedral ♪
- vítrast -a -o prid. (ȋ) ki je iz viter: vitrast koš ♪
- vitráž -a m (ȃ) nestrok. vitraj: gotski vitraži ♪
- vitráža -e ž (ȃ) 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali ♪
- vitrážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo ♪
- vítrih -a m (ȋ) zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic: vlomilec je z vitrihom odklenil vhodna vrata ♪
- vitrína -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini ♪
- vitriól -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom ♪
- vitrít -a m (ȋ) petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit ♪
- vizíta -e ž (ȋ) 1. vsakodnevni zdravniški obhod in pregled bolnikov v bolnišnici: opraviti vizito; iti na vizito; pregledati bolnika pri viziti / glavna vizita 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: izogniti se viziti na meji; pri hišni viziti najti nedovoljene predmete ● zastar. hoditi na vizite na obiske ♪
- vizitácija -e ž (á) 1. rel. pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: opraviti vizitacijo; priti na vizitacijo; škofovska vizitacija 2. knjiž. uradni pregled, preiskava: vizitacija sumljivih oseb; vizitacija zaporov ♪
- vizitacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vizitacijo: vizitacijsko poročilo / vizitacijsko potovanje ♪
7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951