Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.525-7.549)


  1.      unitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. enoten, združevalen: unitarna književnost; unitarno gospodarstvo 2. unitarističen: unitarna država ♪
  2.      unitaríst  -a m (ȋ) 1. pristaš unitarizma: federalisti in unitaristi 2. knjiž. unitarec: angleški unitaristi ♪
  3.      unitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na unitariste ali unitarizem: unitaristična miselnost / unitaristična država, politika ♪
  4.      unitarízem  -zma m (ȋ) težnja po uveljavljanju centralistične oblasti in omejevanju samostojnosti sestavnih delov države: uvajati unitarizem; obsoditi koga zaradi unitarizma; centralizem, federalizem, unitarizem ♪
  5.      unitárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na unitarce: angleška unitarska cerkev / unitarski pastor ♪
  6.      univerzitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na univerzo: univerzitetno poslopje / univerzitetni študij / univerzitetna knjižnica / univerzitetno mesto / univerzitetni predavatelj, profesor ♪
  7.      univerzitétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor ima visokošolsko izobrazbo: zbrali so se sami univerzitetniki ♪
  8.      unóvčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku ♪
  9.      uobičájiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da kaj postane običaj: svoje popoldanske sprehode je že uobičajil uobičájen -a -o: uobičajena praznovanja ♪
  10.      uoblíčiti  -im dov. (í ȋ) star. izoblikovati: uobličiti svoje mnenje o umetnosti ♪
  11.      uobráziti  -im dov., uobrážen (ā ȃ) zastar. izoblikovati: uobraziti oči na kipu ♪
  12.      uokvíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo ♪
  13.      upalíti  in upáliti -im, in upáliti -im dov. (ȋ á; á) zastar. prižgati: upaliti cigareto ∙ zastar. njegova beseda je upalila vžgala ♪
  14.      upáriti  -im dov. (á ȃ) z dovajanjem toplote pri vrelišču povzročiti, da snov preide iz tekočega stanja v plinasto: upariti raztopino, vodo, živo srebro upáriti se preiti iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: voda pada na ogrete plošče in se upari ♪
  15.      upéniti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) spremeniti se v peno: umetna snov se zaradi kemijske reakcije upeni ● redko konj se je upenil spenil ♪
  16.      upepelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upepeliti: upepelitev lesa / pokojnik bo ležal do upepelitve na ljubljanskih Žalah; upepelitev trupla ♪
  17.      upepelíti  -ím dov., upepélil (ȋ í) 1. z ognjem, visoko temperaturo spremeniti v pepel: upepeliti les; snov se upepeli / dati pokojnika upepeliti; upepeliti truplo; pren., ekspr. njuna ljubezen se je upepelila 2. ekspr. povzročiti, da kaj zgori, pogori: požar je upepelil gozd; strela je upepelila kozolec / sovražnik je upepelil mesto požgal upepeljèn -êna -o: upepeljena domačija; upepeljena trupla ♪
  18.      upepelítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na upepelitev: upepelitveni postopek / upepelitvena peč ♪
  19.      upériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga; uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti svojo politiko proti vojni / z oslabljenim pomenom: uperiti pogled v koga; ekspr.: uperiti protest proti krivici protestirati; uperiti kritiko zoper to metodo kritizirati jo 3. obrt. opremiti z naperami: uperiti kolo upérjen -a -o: na jetnike uperjene puške; njegova dejavnost je uperjena proti sodelavcem ♪
  20.      upesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od upesniti: upesnitev dogodka; upesnitve vreden junak ♪
  21.      upésniti  -im dov. (ẹ̑) izraziti, prikazati v pesmi: upesniti kako snov; upesniti trpljenje svojega naroda upésnjen -a -o: večkrat upesnjen motiv ♪
  22.      upíčiti  -im dov. (í ȋ) nar. pičiti: čebela, kača ga je upičila ♪
  23.      upíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. s pihom, pihanjem ugasniti: upihniti luč, svečo / z ventilom za dotok nafte upihniti plamen ugasniti 2. pog., ekspr. ustreliti, ubiti: nekoga je upihnil, zato so ga zaprli; upihnil je marsikaterega zajca ♪
  24.      upijániti  -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: upijanil je sopotnika in ga oropal; upijaniti z vinom, žganjem; močno, popolnoma upijaniti koga // povzročiti pijanost, omotico: vino ga je upijanilo / vonj šmarnic ga je upijanil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: upijanila ga je s pogledom / čustvo svobode ga je upijanilo upijániti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je malo, da se ne bi upijanil / zaprl se je v zidanico in se upijanil opil / ekspr. vse mesto se je upijanilo in plesalo po cestah ● ekspr. upijaniti se od lepote in barv postati popolnoma prevzet upijánjen -a -o: upijanjeni stražarji; upijanjena množica ♪
  25.      upíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. pičiti: kača ga je upiknila ♪

   7.400 7.425 7.450 7.475 7.500 7.525 7.550 7.575 7.600 7.625  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA