Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (751-775)


  1.      dosolíti  -ím dov., dosólil (ȋ í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo ♪
  2.      dostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe ♪
  3.      dostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dostávljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago ♪
  4.      dostoríti  -ím dov., dostóril (ȋ í) star. nadomestiti: kar smo zamudili, bo treba dostoriti ♪
  5.      došíti  -šíjem dov., došìl (í ȋ) redko končati šivanje: za danes sem došil ♪
  6.      dotakníti se  in dotákniti se -em se dov. (ȋ á) 1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; nalahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila // ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil ∙ ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade 2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev 3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti ♪
  7.      dotegníti  in dotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) zastar. nadomestiti: zamujenega časa ne boš nikoli dotegnil ♪
  8.      dotekniti  gl. dotakniti ♪
  9.      dotihotápiti se  -im se dov. (á ȃ) pritihotapiti se: kakor bi se namenil krast, se je dotihotapil k oknu ♪
  10.      dotočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) dodatno, zraven natočiti: vzela je steklenico in mu dotočila vina v kozarec ♪
  11.      dotrobíti  in dotróbiti -im dov. (ȋ ọ́) končati trobljenje: trobentač je dotrobil ♪
  12.      doučíti se  -ím se dov., doúčil se (ȋ í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučèn -êna -o: doučen mizar ♪
  13.      dovolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dovoliti: dovolitev kredita; dovolitev prodaje / to sem storil s tvojo dovolitvijo dovoljenjem ♪
  14.      dovolíti  -vólim dov. (ȋ ọ́) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Ta človek je izdajalec,« je reklo dekle. »Dovolite! To je nemogoče,« se je branil komandant / ekspr. dovoli, da dvomim o tem 3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon dovolíti si upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo ∙ ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti dovóljen -a -o 1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel 2. dopusten: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega ♪
  15.      dovolítven  -a -o (ȋ) pridevnik od dovolitev: dovolitvena odločba ♪
  16.      dovozíti  -vózim dov., dovóžen (ȋ ọ́) 1. končati vožnjo: gnoj je že dovozil 2. z vožnjo spraviti na določen kraj: dovozili so dovolj lesa ♪
  17.      dovršítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši: dovršitelj prevoda ♪
  18.      dovršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dovršiti: za dovršitev del so namenili precejšnja sredstva; dovršitev stavbe / dovršitev postavljenih nalog ♪
  19.      dovršíti  -ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini dovršèn -êna -o 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike ♪
  20.      dozorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dozoreti ali dozoriti: dozoritev grozdja; pospešiti dozoritev sadja / spolna dozoritev; dozoritev kulture ♪
  21.      dozoríti  -ím dov., dozóril (ȋ í) narediti, da postane kaj zrelo: vročina je dozorila žito; pren. trpljenje jih je dozorilo dozorjèn -êna -o: dozorjen sir ♪
  22.      dožítek  -tka m (ȋ) star. doživetje: popisati svoje dožitke; pripovedoval je o svojih dožitkih; čudovit, mučen dožitek ♪
  23.      dramíti  in drámiti -im nedov. (ȋ á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti 3. zastar. motiti: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir dramíti se in drámiti se pesn. porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje dramèč -éča -e: sveža, drameča se zemlja ♪
  24.      drápniti  -em dov. (á ȃ) star. prasniti, oprasniti: zelo ga je drapnil ♪
  25.      drástiti  -im nedov. (á ā) knjiž. dražiti, razvnemati: pripovedovanje mu je drastilo domišljijo; drastiti radovednost; drastiti k hudemu drastèč -éča -e: domišljijo drasteče zgodbe ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA