Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.451-7.475)


  1.      ukalíti 1 -ím dov., ukálil (ȋ í) redko skaliti: ukaliti vodo / potok se je zaradi dežja ukalil ♪
  2.      ukalíti 2 -ím dov., ukálil (ȋ í) zakaliti: ukaliti sabljo, sekiro ♪
  3.      ukalúpiti  -im dov. (ū ȗ) ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki: ukalupiti delo, prireditve; življenje se ne da ukalupiti / ukalupiti kaj v predpis, shemo ukalúpljen -a -o: ukalupljen postopek; njegove pesmi so pogosto ukalupljene ♪
  4.      ukániti  -im, tudi ukaníti in ukániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče: ukaniti nasprotnika; zasledovalca je spretno ukanil / ukaniti koga pri plačilu, za zemljo prevarati, ogoljufati; ukaniti koga za zmago // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne doseže tega, kar namerava, upa: usoda, vojna jih je ukanila; ni pil veliko, toda vino ga je vendarle ukanilo se je preveč opil; brezoseb. vse sem dobro premislil, toda ukanilo me je ukániti se, tudi ukaníti se in ukániti se knjiž. prevarati se, zmotiti se: ukanil si se, ni ga tukaj ♪
  5.      ukériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̄) zastar. (udobno) se namestiti, usesti: ukeril se je na peč in zaspal / rad bi se ukeril v kak urad rad bi dobil kako mesto, službo v uradu ♪
  6.      ukinítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukiniti: ukinitev pošte, šole zaradi premajhnega števila prebivalcev / ukinitev kreditov, vizumov / ukinitev izkoriščanja ♪
  7.      ukíniti  -em dov. (í ȋ) odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati: ukiniti občino, oddelek; šolo so ukinili; ukiniti samostan razpustiti / ukiniti delovno mesto / ukiniti nerentabilne proge / ukiniti cenzuro, vizume odpraviti; ukiniti kredite prenehati jih dajati; ukiniti pooblastilo, prepoved razveljaviti / ukiniti preskrbo prenehati oskrbovati / ukiniti ustavo // narediti, povzročiti, da kaj preneha biti, obstajati: ukiniti razredno družbo; ukiniti nasprotje med ročnim in umskim delom odpraviti, zmanjšati ♪
  8.      ukinítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ukinitev: ukinitvena odredba / ukinitveni postopek ♪
  9.      ukléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino ● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani ukléščiti se priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji ♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu ukléščen -a -o: med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila ♪
  10.      ukletíti  -ím dov., uklétil (ȋ í) dati, spraviti v klet: ukletiti jabolka, krompir; ukletiti vino ukletèn -êna -o: ukleteni pridelki ♪
  11.      uklonítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ukloniti: uklonitev vratu / uklonitev tuji volji ♪
  12.      ukloníti  uklónem dov. (ȋ ọ́) nar. ukloniti uklonim: nobena sila ga ne uklone / nikomur se ne uklonemo / ga že uklonem svoji volji / nizko se uklonejo in odidejo se priklonijo, poklonijo / uklone se ji s pota umakne se ji, izogne se ji ♪
  13.      ukloníti  uklónim dov. (ȋ ọ́) 1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil // skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti 2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo ● ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti ukloníti se 1. prenehati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejeti voljo, zahteve drugega: pregovarjali so ga, a se ni uklonil; ukloniti se gospodarju / ukloniti se resnici; ukloniti se sodbi, ukazu / ukloniti se premoči; ukloniti se prošnji, želji sprejeti jo, uslišati jo / ukloniti se modi / duh, razum se je uklonil 2. zastar. prikloniti se, pokloniti se: nizko se uklonijo in odidejo; ukloniti se v pozdrav 3. zastar. umakniti se, izogniti se: ker jih je že od daleč zagledal, se jim je še utegnil ukloniti / ukloniti se komu s pota / neprijetnostim se bo težko ukloniti ◊ fiz. svetloba, zvok se ukloni v bližini izvirov in ovir se preneha širiti premo uklónjen -a -o: uklonjen človek ∙ zastar. vinogradi, uklonjeni pred burjo varni, zavarovani ♪
  14.      ukóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. otrdeti, otrpniti: ukočiti se od strahu ukóčen -a -o: obstal je kot ukočen ♪
  15.      ukoreníčiti se  -im se dov. (í ȋ) redko ukoreniniti se: v vlažni zemlji se potaknjenci hitro ukoreničijo; ta rastlina se zlahka ukoreniči ukoreníčen -a -o: ukoreničena trta ♪
  16.      ukoreníniti se  -im se dov. (í ȋ) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju ♪
  17.      ukorístiti  -im dov. (í ȋ) star. izkoristiti: dobro ukoristiti prihranjeni denar / ukoristiti priložnost, trenutni položaj ukorístiti se okoristiti se: iskal je priložnost, da bi se ukoristil ♪
  18.      ukoríti  -ím dov., ukóril (ȋ í) knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja: krivce so kaznovali, njega pa samo ukorili; ukoriti s pogledom ♪
  19.      ukosíti  -ím dov., ukósil (ȋ í) pri košenju raniti, poškodovati: ukositi žival; ukositi koga v nogo; pazi, da se ne ukosiš ♪
  20.      ukovít  -a -o prid. (ȋ) zastar. poučen1: ukovite in zabavne knjige ♪
  21.      ukrátiti  -im dov., tudi ukratíte; tudi ukratíla (á ā) star. prikratiti: teh pravic, ugodnosti jim ne smejo ukratiti / ukratiti otrokom veselje ♪
  22.      ukŕčiti  -im dov. (ŕ r̄) redko izkrčiti: ukrčiti pot ♪
  23.      ukŕčiti se  -im se dov. (ŕ ȓ) star. skrčiti se: ves se je ukrčil, da ga ni zeblo / zaradi sušenja se les ukrči ♪
  24.      ukrenítev  -tve ž (ȋ) star. ukrep: te ukrenitve niso nič zalegle / skrbstvene ukrenitve ♪
  25.      ukreníti  ukrénem dov. (ȋ ẹ́) narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali // star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče ukrénjen -a -o: kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo ♪

   7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA