Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (726-750)



  1.      domolíti  -mólim dov. ( ọ́) končati molitev: župnik je ravno domolil; domoliti večerno molitev
  2.      donkihótiti  -im nedov. (ọ̑) knjiž., redko ravnati ali vesti se kot don Kihot: vse življenje je donkihotil
  3.      donosíti  -nósim dov. ( ọ́) nositi plod v telesu do popolne zrelosti: žena je donosila; donositi zdravega otroka / krava donosi; pren., knjiž. misel še ni dozorela, treba jo bo donositi donóšen -a -o: donošen otrok, plod / redko obleka je donošena ponošena, obrabljena
  4.      dopésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: dopesnil je še eno kitico
  5.      dopítati  -am dov. () spitati do konca: dopitati prašiča ♦ čeb. dopitati čebele dati jim jeseni toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo dopítan -a -o: dopitana živina
  6.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode
  7.      dopláviti  -im tudi doplavíti -ím dov., doplávil (ā ; í) s tokom prinesti, spraviti kam: doplaviti les do jeza / kri doplavi bakterije
  8.      dopolnítev  -tve [n] ž () glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje
  9.      dopolníti  in dopólniti -im [n] dov. ( ọ́) 1. dati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: rokopis bo treba še popraviti in dopolniti; dopolnili so zaloge na ladji; dopolniti zapisnik / ti podatki so dopolnili podobo o pisatelju / diskutanti so dopolnili predavatelja njegove trditve, misli // dodati do polne mere: dopolniti sod 2. živeti do določene dobe: šolar je dopolnil sedem let; književnik je dopolnil šestdeset let ∙ vznes. dopolnil je zemeljsko pot umrl je; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je 3. zastar. izpolniti: prepričan sem, da bo dopolnil svojo dolžnost; dopolnila se mu je vroča želja dopólnjen -a -o: mera trpljenja je dopolnjena; dopolnjeno besedilo ∙ vznes. dopolnjeno je ob smrti življenje, trpljenje je končano
  10.      dopolnítven  -a -o [n] () pridevnik od dopolnitev: dopolnitveni postopek
  11.      dopustítev  -tve ž () glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja
  12.      dopustíti  -ím dov., dopústil ( í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov
  13.      doredíti  -ím dov., tudi dorédi; dorédil; dorejèn ( í) zrediti do konca: dorediti prašiča
  14.      dormitórij  -a m (ọ́) spalnica v samostanih ali cerkvenih vzgojnih zavodih
  15.      dorojíti  -ím dov., dorójil ( í) končati rojenje: čebele so dorojile
  16.      dosadíti  -ím dov., dosádil; dosajèn ( í) dodatno, zraven posaditi: dosaditi drevje v nasadu; dosaditi hmelj
  17.      doselítev  -tve ž () priselitev: še je možnost za nove doselitve
  18.      doselíti se  -sélim se dov. ( ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo
  19.      dosíta  prisl. () knjiž. do sitega: dosita se najesti, napasti // zelo, močno: dosita se nadivjati, nagledati, nasmejati
  20.      doskočíti  -skóčim dov. ( ọ̑) končati skok: padalec je doskočil in si odpel padalo // šport. narediti doskok: skakalec je lepo doskočil / doskočil je pri sto metrih
  21.      dosledíti  -ím dov., doslédi in doslêdi; doslédil ( í) lov. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: doslediti kuno
  22.      doslutíti  in doslútiti -im dov. ( ú ū) knjiž., redko dojeti, doumeti: njegov duh ni mogel doslutiti globin pesnikovega dela; do dna je doslutil življenjsko silo tega naroda
  23.      doslužítev  -tve ž () glagolnik od doslužiti
  24.      doslužíti  in doslúžiti -im dov. ( ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice
  25.      dosodíti  in dosóditi -im dov., dosójen ( ọ́) 1. prenehati soditi: s koncem leta bo ta sodnik dosodil 2. publ. določiti glede na pravila igre: sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist domačih

   601 626 651 676 701 726 751 776 801 826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA