Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.250-7.274)


  1.      topôtniti  -em dov. (ó ȏ) slišno, topo udariti z nogami ob tla: od jeze je topotnil / topotniti z nogo ob tla ♪
  2.      totalitáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. ki celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: totalitarni režim; totalitarna oblast / totalitarna država / totalitarne metode totalitaristične ♦ voj. totalitarna vojna totalna vojna 2. knjiž. ki vse podreja določenim ciljem: totalitarni svetovni nazor / totalitarni junak; totalitarna družba ♪
  3.      totalitaríst  -a m (ȋ) pristaš totalitarizma: njegovi junaki so politični totalitaristi; totalitarist in nekonformist ♪
  4.      totalitarístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na totalitarizem: totalitaristična država / totalitaristični teror; totalitaristične metode / totalitaristični režim totalitarni režim ♪
  5.      totalitarízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva: boriti se proti totalitarizmu; fašistični totalitarizem ♪
  6.      totalitárnost  -i ž (ȃ) značilnost totalitarnega: totalitarnost režima / spremembe vodijo v totalitarnost totalitarizem ♪
  7.      totalitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. kar zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: opisovati partizanstvo kot človeško totaliteto; analiza razkriva strukturo določene totalitete 2. celovitost: totaliteta odrskega dela; strukturalizem implicira idejo totalitete // celotnost, celota: razumeti družbo kot totaliteto različnih kategorij ♪
  8.      tovóriti  -im tudi tovoríti -ím nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) 1. spravljati kaj kam na hrbtih živali: zaradi slabe poti tu drva le tovorijo; tovoriti les v dolino; tovoriti na oslu // ekspr. nositi zlasti kaj težkega: tovoril je velik kovček, nahrbtnik; na hrbtu je tovoril vrečo moke; s seboj je tovoril pisalni stroj 2. nekdaj ukvarjati se s prenašanjem, prevažanjem blaga s tovorno živaljo, tovorno živino: tovoriti sol, vino; tovoriti po vsej deželi / vse življenje je tovoril ● redko tovoriti volno na ladjo natovarjati ♪
  9.      tožáriti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto tožiti: učenka rada tožari; tožariti razredniku; tožariti sodelavce / tožariti o slabi letini tožáriti se večkrat, pogosto se tožiti: tožari se za odškodnino; tožari se s sosedi ♪
  10.      tožbáriti se  -im se nedov. (á ȃ) star. tožiti se, tožariti se: tožbariti se s sosedi ♪
  11.      tožítelj  -a m (ȋ) tožnik: ugovarjati tožitelju ♪
  12.      tožíteljica  -e ž (ȋ) tožnica: vedla se je kot tožiteljica, ne kot obtoženka ♪
  13.      tožíti  in tóžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti 2. jur. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na sodišču: ker mu denarja ni hotel vrniti, ga je tožil; iti koga tožit; tožiti koga za očetovstvo, odškodnino; tožil jo je zaradi razžaljenja časti 3. nepreh. z besedami, glasovi izražati telesno ali duševno bolečino: ranjenec je začel tožiti; vso noč toži; glasno, presunljivo tožiti / ekspr.: glas zvona toži; veter toži v golih vejah; brezoseb. med ločjem je tožilo in klicalo 4. govoriti, pripovedovati komu o svojih skrbeh, težavah, trpljenju: preveč ponosen je, da bi tožil; ekspr. kaj bi tožil, bo že bolje / tožili so, koliko dela imajo / v pismih samo toži / knjiž.: tožiti komu svojo nesrečo, žalost razkrivati; toži o lakoti izraža potrebo po jedi; nič ni tožil za večerjo izražal potrebe, da bi jo dobil; toži po materi izraža žalost zaradi izgube matere; toži nad svojo usodo se pritožuje tožíti se in tóžiti se 1. jur. reševati pravni spor na sodišču kot toženec ali tožnik: toži se s sosedom zaradi meje; pogosto se toži 2. s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi s po čutiti močno željo po ponovnem bivanju kje, v bližini koga: toži se mu po domu, gorah; toži se mu po prijateljih / star.: toži se mu po domači hrani rad bi jo jedel; toži se mu po prepiru rad bi se prepiral; toži se mu za starimi časi želi si, da bi se vrnili 3. nepreh., star. čutiti domotožje: v tujini se mu je tožilo; morali so ga peljati domov, ker se mu je preveč tožilo tožèč -éča -e: govoriti s tožečim glasom ♦ jur. tožeča stranka stranka, ki zahteva rešitev pravnega spora na sodišču; prisl.: jastreb tožeče pivka tóžen -a -o: pogovoriti se s toženim otrokom ♦ jur. tožena stranka stranka, proti kateri je vložena tožba ♪
  14.      trahít  -a m (ȋ) petr. bela ali svetlo siva predornina, navadno zrnata: plasti trahita; trahit in andezit ♪
  15.      transliterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin ♪
  16.      transvestít  -a m (ȋ) psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola: transvestiti in ekshibicionisti ♪
  17.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  18.      tranzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
  19.      tranzitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa ◊ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote ♪
  20.      tranzitíven  -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪
  21.      tranzitívnost  -i ž (ȋ) mat. lastnost, značilnost tranzitivnega: tranzitivnost relacije ♦ lingv. glagolska tranzitivnost glagolska prehodnost ♪
  22.      tranzitóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven ♪
  23.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  24.      trátiti  -im nedov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabljati dobrine: tratiti denar; tratiti sveče / tratiti moči za nesmiselne stvari / ne trati časa z govorjenjem ∙ ekspr. ni vredno tratiti besed o tem ni vredno govoriti, razpravljati o tem ♪
  25.      travestít  -a m (ȋ) psih. kdor ima potrebo nositi oblačila in se vesti, govoriti kot osebe drugega spola; transvestit: travestiti in homoseksualci ♪

   7.125 7.150 7.175 7.200 7.225 7.250 7.275 7.300 7.325 7.350  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA