Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.126-7.150)


  1.      štíritákten  -tna -o prid. (ȋ-ȃ) 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib ♪
  2.      štíritisočák  -a m (ȋ-á) žarg. štiri tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na štiritisočak ♪
  3.      štíritónski  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) težek štiri tone: štiritonsko nosilno ogrodje // ki ima nosilnost štiri tone: štiritonski tovornjak ♪
  4.      štókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) nižje pog. dregniti, suniti: štoknil ga je z ročajem ♪
  5.      štrbúnkniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. slišno pasti (v vodo): skala je štrbunknila v vodo; vedro štrbunkne v vodnjak / štrbunknil je vznak in obležal kot mrtev ∙ ekspr. kuna je štrbunknila v reko skočila ♪
  6.      štŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti ♪
  7.      štŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust ♪
  8.      štropôtniti  -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno ♪
  9.      štúliti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr., navadno s prislovnim določilom dodajati, pristavljati: po njegovem mnenju takih besed ni treba štuliti v slovar štúliti se nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: zdaj se štuli k njim, prej je bil pa njihov nasprotnik; nikar se tako ne štuli mednje / kar naprej se štuli v njihovo družbo; kaj se štuliš zraven, saj vidiš, da te ne marajo / štuliti se komu za razsodnika vsiljevati se; štuli se okrog žensk želi si pridobiti njihovo naklonjenost, družbo; štuli se tja, pa ga ne bodo sprejeli prizadeva si priti tja; ne štuli se vmes ne vmešavaj se ♪
  10.      šumástiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. glasno šumeti: suho listje mu je šumastilo pod nogami / sedel je za mizo in šumastil s časopisom / jež je šumastil po listju ♪
  11.      šušmáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
  12.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  13.      švísniti  -em dov. (í ȋ) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega ♪
  14.      švístniti  -em dov. (í ȋ) dati oster, sikajoč glas: žica se je pretrgala in švistnila; brezoseb. v gozdu je švistnilo // hitro se premakniti po zraku in pri tem dati tak glas: krogla je švistnila nad njegovo glavo; od nekod je švistnila puščica / lastovka je švistnila mimo // s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se sliši tak glas: švistnil je z bičem ♪
  15.      švŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. steči, švigniti: švrcnil je mimo ♪
  16.      švŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkniti konja z bičem; švrkniti po živini / švrkniti s šibo po zraku; pren., ekspr. kritik je švrknil po mladih pisateljih 2. ekspr. steči, švigniti: skrivaj je švrknil iz hiše ● ekspr. švrknil ga je z jeznim pogledom ošinilȁ ♪
  17.      taborít  -a m (ȋ) 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov ♪
  18.      taboríti  -ím nedov. (ȋ í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska ♪
  19.      tajítev  -tve ž (ȋ) redko tajenje: vztrajati pri tajitvi ♪
  20.      tajíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil // zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge // zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina 2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti ♦ rel. tajiti Boga // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben 3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati ● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči tajíti se knjiž. skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza ● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se tajèč -éča -e: taječ bolečino, je stiskal zobe; dokazovati krivdo taječega obtoženca ♪
  21.      tajnovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. skrivnosten: tajnovita moč besede ♪
  22.      takníti  in tákniti -em dov. (ȋ á) nar. zahodno dotakniti se: z ustnicami je taknil rob kozarca; narahlo je taknil njeno roko / jedi se ni niti taknil ♪
  23.      talítev  -tve ž (ȋ) taljenje: talitev kovine / talitev ledenikov ♪
  24.      talíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali talèč -éča -e: taleči se baker taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen ♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa ♪
  25.      taníti  -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA