Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (7.101-7.125)



  1.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil
  2.      šlíkniti  -em dov.) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih
  3.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  4.      šóbiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila
  5.      šopíriti  -im nedov.) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
  6.      šotoríti  -ím tudi šotóriti -im nedov. ( í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska
  7.      špeditêr  tudi speditêr -ja m () 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter
  8.      špeditêrski  tudi speditêrski -a -o prid. () nanašajoč se na špediterje: špediterski posli / špeditersko podjetje
  9.      špíčiti  -im nedov.) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili
  10.      špíkniti  -em dov.) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi
  11.      špíliti  -im nedov.) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase
  12.      špírit  -a m () alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špiritžarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarelfarm. lesni špirit metanol, metilalkohol
  13.      špíriten  -tna -o prid. () nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špiritkem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu
  14.      špíritov  -a -o prid. () špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik
  15.      špíritovka  -e ž () knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo
  16.      špirituoza  gl. spirituoza
  17.      špitál  -a [a] m () 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital
  18.      špitálar  -ja m () zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje
  19.      špitálski  -a -o [tudi s] prid. () 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo
  20.      šprícniti  -em dov.) nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid
  21.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil
  22.      štenkáriti  -im nedov.) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
  23.      števílčiti  -im nedov.) označevati s številko, navadno z zaporedno: številčiti hiše, hlode
  24.      števíliti  -im nedov.) star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov // šteti, preštevati: številila je njegove napake
  25.      štipendítor  -ja m () ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem

   6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA