Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (6.951-6.975) 
- strojíti -ím tudi strojíti strójim nedov. (ȋ í; ȋ ọ́) usnj. obdelovati surovo živalsko kožo s strojili: strojiti kožo; strojiti z rastlinskimi strojili / strojiti usnje / strojiti na irh ∙ ekspr. doma so mu večkrat strojili kožo ga tepli strojèn -êna -o tudi strójen -a -o: strojena koža; strojeno usnje; strojen s čreslom ♪
- strosíti in strósiti -im dov., stróšen (ȋ ọ́) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi ♪
- strpínčiti -im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela ♪
- strudíti in strúditi -im dov. (ȋ ú ū) zastar. utruditi: hoja ga je strudila; pri delu se je strudil ♪
- strújiti -im nedov. (ú ȗ) knjiž. teči, pretakati se: po dolini struji potok; proučevati, kako struji zrak v jami / po žilah struji kri ● knjiž. okrog njih je strujilo bujno življenje je bilo ♪
- strupíti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak ● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil ♪
- strúžiti -im nedov. (ú) z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket // teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve strúžen -a -o: struženi valji ♪
- stržiti gl. iztržiti ♪
- stúditi se -im se nedov. (ú ȗ) knjiž., z dajalnikom gnusiti se: gosenica se mi studi / tako življenje se mi studi ♪
- stúliti se -im se dov. (ú ū) ekspr. zviti se, sključiti se: od strahu se je stulil / stuliti se v dve gubé / ovenelo listje se je stulilo stúliti knjiž., redko zviti: stulil je list papirja in naredil cev stúljen -a -o: stuljeni kostanjevi listi; stuljena postava; čepel je ves stuljen; prisl.: stuljeno se držati ♪
- stvarítelj -a m (ȋ) knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj ♪
- stvaríteljen -jna -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljna moč ♪
- stvaríteljica -e ž (ȋ) knjiž. ustvarjalka: znana leposlovna stvariteljica / arhitektura naj bo stvariteljica reda ♪
- stvaríteljnost -i ž (ȋ) knjiž. ustvarjalnost: taka dela so rezultat svobodne stvariteljnosti; jezikovna, umetniška stvariteljnost / po tem letu je pisateljeva stvariteljnost začela hitro pešati ♪
- stvaríteljski -a -o prid. (ȋ) knjiž. ustvarjalen: stvariteljski napor / stvariteljski ljudje ♪
- stvaríteljstvo -a s (ȋ) knjiž. ustvarjanje, ustvarjalnost: leposlovno stvariteljstvo / vsebinska in slogovna opredelitev skladateljevega stvariteljstva ♪
- stvarítev -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj
stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava ♪
- stváriti -im dov. (á ā) knjiž. ustvariti: stvariti novo besedo; stvariti pesem ∙ zastar. stvariti umno vinogradništvo razviti stvárjen -a -o deležnik od stvariti: stvarjene reči // v zvezi z za ustvarjen, zelo primeren: dežela, stvarjena za trto / čutila sta, da sta stvarjena drug za drugega ♪
- stvóriti -im dov. (ọ̄) zastar. ustvariti: pesnika je zanimalo vse, kar je stvoril človeški duh / stvoriti v domišljiji / stvoriti nove besede ● zastar. nikoli mu ni stvoril nič hudega storil; zastar. to se je stvorilo v njegovi glavi nastalo ♪
- subjektivitéta -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja odvisno od človekove zavesti, mišljenja; subjektivnost: objektivitete in subjektivitete / subjektiviteta simbolov ♪
- súbliteratúra -e ž (ȗ-ȗ) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo ♪
- súborbitálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) teh., navadno v zvezi suborbitalni polet polet po balistični krivulji ♪
- substitúcija -e ž (ú) knjiž. nadomestitev, zamenjava: substitucija lesenih železniških pragov z betonskimi / našel si je dobro substitucijo za prejšnjo službo ♦ jur. substitucija nadomestitev upravičenca ali pooblaščenca z drugo osebo; določitev nadomestnega dediča; kem. substitucija nadomestitev atoma ali atomske skupine v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; lingv. glasovna substitucija nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi ♪
- substitucíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na substitucijo: pri tem pohištvu je mogoč substitucijski način razvrščanja elementov ♦ jur. substitucijsko pooblastilo; lingv. substitucijska fonetika; mat. substitucijska metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim ♪
- substituírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nadomestiti, zamenjati: resnične dogodke je substituiral z izmišljenimi / večkrat je morala substituirati koga v službi ♦ jur. določiti, imenovati namestnika; kem. nadomestiti atom ali atomsko skupino v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino ♪
6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 
