Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (6.875-6.899)


  1.      stároitálski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Italce: staroitalska narečja / staroitalska bazilika ♪
  2.      starokopíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten 2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten // ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna ♪
  3.      starokopítnež  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža ♪
  4.      starokopítnica  -e ž (ȋ) ekspr. starokopitna ženska: očitali so ji, da je starokopitnica ♪
  5.      starokopítnik  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik ♪
  6.      starokopítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost ♪
  7.      starožíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih ∙ knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko ♪
  8.      starožítnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti ∙ knjiž. kupovati starožitnosti starine 2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli ♪
  9.      stasít  -a -o prid., stasítejši (ȋ) knjiž. postaven: stasit fant; njegov oče je stasit; čedno, stasito dekle / postala je stasitejša, a ne debela ♪
  10.      stasítost  -i ž (ȋ) knjiž. postavnost: občudovali so mladeničevo stasitost ♪
  11.      statolít  -a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki ♪
  12.      stavítelj  -a m (ȋ) zastar. graditelj: stavitelj gradu, katedrale ♪
  13.      stáviti  -im dov. in nedov. (á ȃ) 1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za tisoč dinarjev / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako 2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah // odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke 3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje 4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti ● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu ◊ lingv. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu stávljen -a -o: stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen ♪
  14.      steatít  -a m (ȋ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz lojevca: pečat iz steatita ♪
  15.      steblíti se  -ím se nedov. (ȋ í) poganjati, delati steblo: žito se že stebli ♪
  16.      stekleníčiti  -im nedov. (í ȋ) ustekleničevati: stekleničiti sok, vino; stekleničiti s stroji; ročno stekleničiti ♪
  17.      steklíti  -ím nedov. (ȋ í) žarg. zastekljevati: sosedu je pomagal stekliti okna ♪
  18.      stekniti  gl. stakniti ♪
  19.      stelít  -a m (ȋ) metal. zlitina kobalta, kroma in volframa: proizvodnja stelita ♪
  20.      stelíti se  -ím se dov., stélil se (ȋ í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila ♪
  21.      steljáriti  -im nedov. (á ȃ) pripravljati steljo: cel dan je steljaril / preh. steljariti gozd izkoriščati ga za steljo steljárjen -a -o: pomanjkanje humusa v steljarjenem gozdu ♪
  22.      stelováditi se  -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi ● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal ♪
  23.      stemnítev  -tve [tǝm] ž (ȋ) glagolnik od stemniti se: do stemnitve so prišli v vas ♪
  24.      stemníti se  -ím se [tǝm] dov., stemnì se in stèmni se; stèmnil se (ȋ í) 1. postati temen: nebo se stemni / brezoseb. nenadoma se je stemnilo ∙ ekspr. pred očmi se mu je stemnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu stemni, ko ga zagleda; pogledi vseh so se ob tem prizoru stemnili ♪
  25.      stesníti  -ím dov., stésnil (ȋ í) narediti kaj (bolj) tesno: podloga čevlje stesni / stesniti rov zožiti; dolina se na tem mestu stesni // narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo prostor stesni ● knjiž. stesnilo jo je pri duši začutila je nedoločen strah; knjiž. srce se mu je stesnilo ob teh besedah začutil je žalost, duševno bolečino ♪

   6.750 6.775 6.800 6.825 6.850 6.875 6.900 6.925 6.950 6.975  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA