Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (6.751-6.775)


  1.      spodriti  gl. izpodriti ♪
  2.      spodŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo ♪
  3.      spodŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: na poledeneli cesti je spodrsnila in si izvinila nogo; nar. na mokri skali se je spodrsnil; brezoseb.: spodrsnilo mu je, pa se je še ujel; na ledu, parketu, rosni travi rado spodrsne 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: noga mu je spodrsnila na politih tleh / nož mu je spodrsnil 3. brezoseb., ekspr. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: od kupčije si je veliko obetal, pa mu je spodrsnilo / pri maturi mu je spodrsnilo je padel ♪
  4.      spodvíhniti  -em dov. (í ȋ) z zavihom spraviti pod kaj: spodvihniti rjuho pod žimnico / spodvihniti ustnico ♪
  5.      spodvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico spodvít -a -o: mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah ♪
  6.      spogníti  spógnem tudi spôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) star. upogniti: spogniti vejo / spogniti pismo prepogniti spogníti se pripogniti se: spogniti se k tlom ♪
  7.      spojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od spojiti: spojitev posameznih delov / spojitev pouka s proizvodnim delom / spojitev podjetij / odklanjati jezikovno spojitev ♪
  8.      spojíti  -ím dov., spójil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne prostore; spojiti naselji s cesto c) (nova) enota, celota: spojiti dve občini; podjetja so se spojila / predmestni deli so se spojili z mestom / ekspr. v mraku so se hiše spojile z ozadjem č) v kaki zvezi, odvisnosti: spojiti novo znanje s starim / spojiti teorijo s prakso povezati 2. knjiž. notranje, čustveno povezati; združiti: domotožje, ljubezen spoji ljudi; po tej nesreči so se vaščani tesno spojili / v trpljenju sta se spojila v eno ● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino ◊ agr. cepič se spoji s podlago; kem. kisik se spoji s kovino; molekule se spojijo v makromolekulo; teh. spojiti s kovičenjem, varjenjem spojèn -êna -o: spojeni deli; biti duševno spojen s kom; gibljivo, trdno spojen; ideja pesmi je umetniško spojena z obliko ♪
  9.      spojítven  -a -o (ȋ) pridevnik od spojitev: spojitveni proces ♪
  10.      spokojíti  -ím dov., spokójil (ȋ í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša ♪
  11.      spokônčiti  -im dov. (ó ȏ) knjiž. vzravnati: spokončiti glavo, vrat; vstal je in se spokončil ♪
  12.      spokorítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od spokoriti se: spokoritev grešnika / vsi so zahtevali od njega spokoritev ♪
  13.      spokoríti se  -ím se dov., spokóril se (ȋ í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen ♪
  14.      spolitírati  -am dov. (ȋ) les. spolirati s polituro: spolitirati les / spolitirati pohištvo ♪
  15.      spolitizírati  -am dov. (ȋ) vnesti politične elemente, vplive v kaj: spolitizirati šolo / spolitizirati ekonomske probleme spolitizírati se začeti se ukvarjati s politiko: mladi člani društva so se spolitizirali spolitizíran -a -o: spolitizirana družba; ta vprašanja so spolitizirana ♪
  16.      spolniti  ipd. gl. izpolniti ipd. ♪
  17.      spolstíti  -ím tudi spólstiti -im [u̯s tudi ls] dov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj preplesti ali povezati živalska vlakna: spolstiti zajčjo dlako; spolstiti volno / spolstiti tkanino; volnene pletenine se pri pranju rade spolstijo spolstèn -êna -o tudi spólsten -a -o: spolstena dlaka; površina tkanine je spolstena ∙ knjiž. skuštrani in spolsteni lasje sprijeti ♪
  18.      spólzniti  -em [u̯z] dov. (ọ́ ọ̑) spolzeti: solza ji je spolznila po licu / riba spolzne iz rok; sekira se mu je spolznila iz rok ● redko na mokri ilovici mu je spolznilo zdrsnilo, spodrsnilo ♪
  19.      spomígniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. z gibom izraziti kaj, opozoriti na kaj: spomignil mu je, naj počaka; skrivnostno sta si spomignila ♪
  20.      spómniti  -im dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: ta predmet me zmeraj spomni na potovanje po Afriki 2. narediti, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spomniti koga na svojo željo; spomni me, da moram zvečer na sestanek / redko naj spomnim, da je delo nastajalo več let opozorim / star. nikdar ni spomnil besedice o njenem prejšnjem življenju rekel, omenil, spregovoril spómniti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu: ničesar se ne morem spomniti; rad se spomni svoje mladosti; poskušal se je spomniti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: dolžni smo se spomniti tovarišev, ki so padli za svobodo; tesno mi je, kadar se spomnim nanjo; še vedno se ga radi spomnijo 2. dobiti kako misel, idejo: spomnil se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; kadar se le spomni, si skuha to jed / počasi se bo že spomnil česa boljšega 3. izkazati komu pozornost s čim: spomnili so se ga s člankom v občinskem časopisu; upam, da se me boš spomnil s kako razglednico / v oporoki se ga je spomnil s precejšnjo vsoto denarja; vsako leto se ga ob rojstnem dnevu lepo spomnijo ♪
  21.      spopolniti  ipd. gl. izpopolniti ipd. ♪
  22.      spoprijateljíti se  -ím se in spoprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci so se kmalu spoprijateljili; spoprijateljiti se s tujcem spoprijateljíti, in spoprijáteljiti knjiž. povzročiti prijateljsko razmerje: skupno delo jih je spoprijateljilo ♪
  23.      spoprijázniti se  -im se dov. (á ȃ) sprijazniti se: spoprijazniti se z dejstvi, ločitvijo; z vsem se je treba spoprijazniti / star. z vaščani se je tujec kmalu spoprijaznil spoprijateljil ♪
  24.      sporedíti  -ím dov., sporédil; sporejèn (ȋ í) star. vzporediti: pognal je konja, da ga je sporedil z njegovim / sporediti pesem z drugimi ♪
  25.      sporočítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova ♪

   6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA