Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (6.651-6.675)
- solíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha
je že soljena; soljena čreva ♪
- solítrast -a -o prid. (í) pokrit s solitrom: bele solitraste stene ♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil ♪
- solítrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja ♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina ♪
- solzíti se -ím se [u̯z] nedov. (ȋ í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala ◊ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok
solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči ♪
- sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar sónčiti se ekspr. 1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas 2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti ∙ ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo ♪
- sòobčutíti in sòobčútiti -im dov. (ȍ-ȋ ȍ-ú) skupaj s kom občutiti: ni mogel soobčutiti veselja, ki je prevzemalo prijatelje ♪
- sòobtožíti in sòobtóžiti -im dov. (ȍ-ȋ ȍ-ọ́) skupaj s kom obtožiti: obenem z bratom so soobtožili tudi njega sòobtóžen -a -o: udeležil se je sestanka pri soobtoženem XY ♪
- soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s
s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo ♪
- sopíhniti -em dov. (í ȋ) močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil ∙ ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla ♪
- sôpniti -em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ȋ ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla ♪
- sòpovzročítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije ♪
- sòpovzročíti -ím dov., sòpovzróčil (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom povzročiti: sopovzročiti nesrečo ♪
- sorbít -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit ◊ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita ♪
- sosréditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. osredotočiti, združiti: mednarodne rezerve naj bi sosredili pri mednarodnem skladu ♪
- sòudeležíti se -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
- sòusmériti -im dov. (ȍ-ẹ̄ ȍ-ẹ̑) knjiž. skupaj s čim usmeriti: sousmeriti svoje prizadevanje s prizadevanjem drugih ♪
- sòustanovítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev ♪
- sòustanovíteljica -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od soustanovitelj: soustanoviteljica revije ♪
- sòustanovíteljski -a -o (ȍ-ȋ) pridevnik od soustanovitelj: soustanoviteljske pravice in dolžnosti ♪
- sòustanovíteljstvo -a s (ȍ-ȋ) dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole ♪
- sòustváriti -im dov. (ȍ-á ȍ-ā) skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film ♪
- sòutemeljítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom utemeljitelj česa: bil je neodvisen soutemeljitelj eksperimentalne psihologije ♪
- sovražíti in sovrážiti -im, in sovrážiti -im nedov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: sovražiti brata, soseda; ekspr. divje, smrtno sovražiti; ekspr. iz dna duše, srca sovražiti; ljubiti in sovražiti; sovražiti koga kot kugo, psa; sovražita se kot pes in mačka zelo // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: svoje delo je sovražil; dejal je, da sovraži lenuhe / sovražim to obleko nočem je nositi; ne nosim je rad sovražèč -éča -e: še bolj sovražeč ga, so se razšli; sovražeči se ljudje sovrážen -a -o zastar.: misel na sovraženega
človeka ♪
- sòzakrivíti -ím dov., sòzakrívil (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo ♪
- sòžítje -a s (ȍ-ȋ) skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev ♪
6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751