Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (6.551-6.575)


  1.      skovíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil ♪
  2.      skrátiti  -im dov., tudi skratíte; tudi skratíla (á ā) 1. z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: skratiti komu pravico; svobode mu ne more nihče skratiti 2. zastar. skrajšati: skratiti plašč / smrt mu je skratila trpljenje ♪
  3.      skrčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga ♪
  4.      skŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; osvobojeno ozemlje se je po tej ofenzivi nekoliko skrčilo / skrčiti komu pravice 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje skŕčiti se 1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé 2. postati manjši a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil ● knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen skŕčen -a -o: skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se ♦ lingv. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati ♪
  5.      skrémžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: skremžiti lica; obraz se ji je skremžil / skremžiti ustnice v jezen nasmeh skrémžen -a -o: skremžen obraz; ves je skremžen; prisl.: skremženo se držati ♪
  6.      skreníti  skrénem dov. (ȋ ẹ́) spremeniti smer poti, gibanja, hoje: ladja je skrenila z začrtane poti; skrenili so z glavne ceste na kolovoz; skreniti v levo, v stran; pren. pisatelj je skrenil v romantizem ● redko skreniti glavo k vratom obrniti; redko gledal ga je, ne da bi bil skrenil oči premaknil; redko skreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; skreniti s prave poti začeti delati, živeti nepravilno, moralno oporečno ♪
  7.      skríti  skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
  8.      skritizírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in (javno) razložiti negativne sestavine česa: skritizirati društveno delo; skritizirati politični položaj // negativno oceniti kaj: skritizirati film; vse skritizira; neprijetno mu je, ker so ga skritizirali skritizíran -a -o: predstava je bila zelo skritizirana ♪
  9.      skrítje  -a s (ȋ) glagolnik od skriti: skritje blaga; skritje v gozdu / skritje resnice ♪
  10.      skrítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost skritega: skritost čustev / ohraniti skritost ljubezenskega razmerja; prehod iz skritosti v očitnost ♪
  11.      skrivénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar je skrivenčil drevesa / bolezen ga je skrivenčila; skrivenčiti ustnice; telo se mu je skrivenčilo // redko popačiti, potvoriti: skrivenčiti dejstva / skrivenčiti pesnikovo podobo skrivénčen -a -o: skrivenčeni borovci; ves je skrivenčen od bolečin; skrivenčena podoba sveta ♪
  12.      skrivíti  -ím tudi izkrivíti -ím dov., skrívil tudi izkrívil (ȋ í) dati čemu krivo obliko: skriviti cev, palico; deska se je skrivila; na soncu se les skrivi // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: žival je skrivila hrbet; skriviti usta; hrbtenica se skrivi; skriviti se od bolečine; skriviti se pod težkim bremenom / skriviti ustnice v posmeh / vihar je skrivil drevesa ● ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. vedel sem, da se boš skrivil pred njim uklonil, vdal skrívljen tudi izkrívljen -a -o tudi skrivljèn tudi izkrivljèn -êna -o: skrivljeni prsti; ves je že skrivljen; skrivljena hrbtenica; ustnice, skrivljene od prezira; skrivljeno deblo; prim. izkriviti ♪
  13.      skŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) postati trden, želatinast: jajčni beljak skrkne / jajce v vroči vodi skrkne ♦ kem., med. preiti iz koloidne raztopine v želatinasto snov ♪
  14.      skŕmiti  -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ) 1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili 2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole ♪
  15.      skrojíti  -ím dov., skrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave // redko izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami skrojèn -êna -o: lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka ♪
  16.      skrotovíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. izmaličiti, pokvariti: revmatizem mu je skrotovičil roke / vsako besedo skrotoviči; celó ime so mu skrotovičili / taka miselnost skrotoviči človekovo notranjost skrotovíčiti se dobiti nenavadno, nepravilno obliko: listje se skrotoviči; prsti so se mu skrotovičili / pri močnem sunku so se tračnice skrotovičile zvile // krčevito se zviti: udarilo ga je, da se je skrotovičil; skrotovičiti se od bolečine ◊ tekst. nit se skrotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja dobi vozlom podobne tvorbe skrotovíčen -a -o: skrotovičen pomen besede; skrotovičen leži na tleh; nečitljiva, skrotovičena pisava ♪
  17.      skrožíti  in skróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko zaokrožiti: skrožiti konico / skrožiti ustnice v nasmeh ♪
  18.      skrtáčiti  -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti ♪
  19.      skrunítelj  -a m (ȋ) skrunilec: skrunitelj grobov ♪
  20.      skrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika ♪
  21.      skrúniti  -im nedov. (ú ȗ) 1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem 2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime // povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše ♪
  22.      skrušíti  in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) 1. redko odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil skrúšen -a -o: skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč ∙ ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo ♪
  23.      skúbiti  -im nedov. (ú ū) neustalj. skubsti: skubiti perutnino / v zadregi je skubil rob suknjiča / skubili so ga, dokler je imel denar ♪
  24.      skúpiti  -im dov. (ú ȗ) zastar. zbrati: skupiti vaščane; skupilo se je veliko ljudi ♪
  25.      skupiti  dobiti ipd. gl. izkupiti ipd. ♪

   6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA