Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (6.525-6.549) 
- skočíti skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. z odrivom, zlasti z nogami, se oddaljiti od podlage: skočil je, da bi dosegel veje; skočil je dovolj visoko, da ga vrv ni zadela / skočiti iz jame, z drevesa; skočiti čez ograjo; skočiti na premikajoči se vlak / skočiti v vodo / kopalec je skočil na glavo, na noge / skočiti s padalom / obupal je in skočil skozi okno s skokom skozi okno naredil samomor // s takim odrivom opraviti določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skoči trikrat / skočiti pet metrov 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom se hitro pojaviti: ob letalskem napadu so vsi skočili s ceste v gozd; skočiti k ranjencu /
skočil je na kolo in se odpeljal s takim odrivom se usedel nanj; daj, skoči za njim hitro steci 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivom zelo hitro vstati: ob trkanju je skočil iz postelje, izza mize; skočiti kot ris / skočiti na noge; skočiti kvišku, pokonci / ko je to slišal, je kar skočil 4. nav. ekspr. z odrivom, z določenim namenom se premakniti v položaj, kot ga izraža določilo: dva moška sta skočila nanj; vsa vesela mu je skočila okrog vratu / pes je skočil v tujca / sovražnik jim je skočil v hrbet 5. ekspr., s prislovnim določilom za kratek čas hitro se oddaljiti, oditi kam z namenom, kot ga izraža določilo: samo po kruh, v trgovino skočim; kar počakaj, telefonirat je skočil / skočiti na kratek obisk; za dva dni je
skočil v Celovec 6. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljiti od podlage: spet je skočila iskra / plamen je skočil na sosednjo hišo 7. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se premakniti iz določenega položaja in se vanj več ne vrniti: ob eksploziji so vrata skočila s tečajev / roka mu je skočila iz sklepa; vlak je skočil s tira je iztiril; ročica je skočila nazaj 8. ekspr. povečati se, narasti: cene prevoza so spet zelo skočile ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne boš dobil tega, pa če iz kože skočiš če se še bolj jeziš; če si še tako prizadevaš; ekspr. mislil sem, da je svet skočil s tečajev da se je zgodilo kaj zelo hudega; ekspr. skočiti komu v besedo prekiniti ga
pri govorjenju; ekspr. srce mu je skočilo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. skočiti v hlače, v obleko hitro se obleči; ekspr. skočiti v zakonski jarem poročiti se; ekspr. kako je bilo? so nestrpno skočili vanjo so jo nestrpno vprašali; ekspr. skočila bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. iz zime smo kar skočili v pomlad zelo hitro prešli; ekspr. po neumnosti sem skočil v to nehote prišel, se zapletel; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se ◊ šport. skočiti v daljino, v višino skočívši star.: zavpil je, skočivši na tla ♪
- skokovít -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v skokih: skokovito premikanje / skokovit napredek; skokovite temperaturne spremembe; skokovito naraščanje cen skokovíto prisl.: cene skokovito naraščajo; skokovito se razvijati ♪
- skokovítost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skokovitega: skokovitost razvoja ♪
- skolčiti gl. izkolčiti ♪
- skolobáriti se -im se dov. (á ȃ) ekspr. pojaviti se v obliki kolobarjev: iz sobe se je skolobaril dim ♪
- skomígniti -em dov. (í ȋ) 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti 2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni ♪
- skomízgniti -em dov. (í ȋ) skomigniti: na vprašanje je le skomizgnil / začudeno ga je pogledala in skomizgnila z rameni ♪
- skomízniti -em dov. (í ȋ) skomigniti: v odgovor je le skomiznil / skomizniti z rameni ♪
- skopáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna // navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem ● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno
porabljati razpoložljivi čas ♪
- skopíčiti -im dov. (í ȋ) redko nakopičiti: skopičiti kamenje / skopičiti denar ● knjiž. iz teh plinov naj bi se skopičila nebesna telesa nastala z združitvijo, spojitvijo ♪
- skopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skopiti: posledice skopitve ♪
- skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ȋ ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec ♪
- skoporít -a -o prid. (ȋ ȋ) slabš. skop: ne bodi tako skoporit; skoporita ženska ♪
- skoporítec -tca m (ȋ) slabš. skop človek: ne mara tega skoporitca ♪
- skoporítiti -im nedov. (í ȋ) slabš. skopariti: zadnja leta je še bolj skoporitil / skoporititi z vinom ♪
- skoporítnež -a m (ȋ) slabš. skop človek: kakšen skoporitnež ♪
- skoporítnica -e ž (ȋ) slabš. skopa ženska: ta ženska je velika skoporitnica ♪
- skoporítnik -a m (ȋ) slabš. skop človek: ne bodi tak skoporitnik ♪
- skoporítost -i ž (ȋ) slabš. skopost: zaradi skoporitosti ni priljubljen ♪
- skorájžiti se -im se dov. (á ȃ) pog. opogumiti se: nazadnje se je le skorajžila in vprašala / dolgo se ni oženil, zdaj pa se je le skorajžil ♪
- skósiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. razkosati, razsekati: skositi piščanca / skositi na majhne dele ♪
- skošátiti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. postati košat, bujno razraščen: drevo se je skošatilo ♪
- skotalíti -ím dov., skotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti s česa, kam: skotaliti hlode z voza; skotaliti sod v klet; kovanci so se skotalili pod mizo; kot polna vreča se je skotalil po stopnicah skotalíti se ekspr. s težavo, nerodno priti s česa: počasi se je skotalil s postelje ♪
- skotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skotiti: mladiči spregledajo šele teden po skotitvi ♪
- skotíti -ím dov., skótil (ȋ í) 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote skotíti se 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi skotèn -êna -o: skoteni mladiči ♪
6.400 6.425 6.450 6.475 6.500 6.525 6.550 6.575 6.600 6.625