Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (6.326-6.350)
- salonítka -e ž (ȋ) grad. salonitna plošča z dvema valoma za pokrivanje ostrešja: proizvodnja salonitk ♪
- samaritán -a m (ȃ) knjiž. kdor iz usmiljenja, sočutja pomaga bolnemu, onemoglemu človeku: postal je samaritan vsega taborišča; samaritan in človekoljub / usmiljeni samaritan ♪
- samaritánka -e ž (ȃ) ženska oblika od samaritan: samaritanke so stregle kot prave bolničarke ♪
- samaritánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na samaritane: ovirati koga pri samaritanskem delu / njena samaritanska dobrota je znana 2. zastar. bolničarski: samaritanski poklic; samaritanska služba ♪
- samaritánstvo -a s (ȃ) knjiž. opravljanje samaritanskih del, dejanj: znano je njeno samaritanstvo ∙ knjiž. prišla je le iz samaritanstva usmiljenja, sočutja ♪
- sámiti -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ȋ í) knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo ∙ knjiž., redko stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo ♪
- samobít -i ž (ȋ) filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit ♪
- samobíten -tna -o prid. (í ȋ) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda ∙ knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja // samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje // izviren, originalen: samobiten umetniški izraz samobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega ♪
- samobítnost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samobitnega: narod ima pravico, da razvija svojo samobitnost / okupatorji so hoteli uničiti njihovo jezikovno, narodno samobitnost / kmečka samobitnost / samobitnost ustvarjanja samostojnost, neodvisnost / samobitnost umetniškega izraza izvirnost, originalnost ♪
- sámoizníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. izničiti samega sebe: samoizničiti se mu je postal cilj ♪
- sámokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe: bila je zelo samokritična / samokritično mišljenje / samokritični dovtipi sámokrítično prisl.: samokritično oceniti neuspeh; samokritično priznati svoje napake ♪
- sámokrítičnost -i ž (ȃ-í) lastnost samokritičnega človeka: njegova glavna odlika je bila velika samokritičnost; pomanjkanje samokritičnosti ♪
- sámokrítika -e ž (ȃ-í) kritika samega sebe: potrebnost samokritike; kritika in samokritika / samokritika članov organizacije / napisati samokritiko ♪
- sámomučítelj -a m (ȃ-ȋ) knjiž. kdor muči samega sebe: čudaški samomučitelj ♪
- sámomučíteljski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samomučitelje: njegova samomučiteljska narava / v svojih delih upodablja otroke s skoraj samomučiteljsko trpkostjo ♪
- sámoobdolžítev -tve ž (ȃ-ȋ) obdolžitev samega sebe: vztrajati pri samoobdolžitvi ♦ jur. kriva samoobdolžitev ♪
- sámoočítanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. očitanje samemu sebi: občutek krivde, obžalovanje in samoočitanje / obtoževal se je v mučnem samoočitanju ♪
- sámoočítek -tka m (ȃ-ȋ) knjiž. očitek samemu sebi: občutek krivde in samoočitki; ekspr. oglašali so se grenki samoočitki / neutemeljen je samoočitek, da smo narod omahljivcev ♪
- sámoodločítev -tve ž (ȃ-ȋ) lastna, svobodna odločitev zlasti kake skupnosti: kolonialisti so hoteli onemogočiti samoodločitev ljudstva; pravica narodov do samoodločitve ♪
- sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi ♪
- sámoohranítev -tve ž (ȃ-ȋ) ohranitev samega sebe: lov in nabiranje plodov sta bili zanje glavni obliki samoohranitve / nagon po samoohranitvi / samoohranitev narodov / knjiž. ustanovitev Slovenske matice je bila dejanje samoobrambe in duhovne samoohranitve ♪
- sámoohranítven -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon ♪
- sámoomejítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. omejitev samega sebe, svojih želj: samoodpoved in samoomejitev / truditi se za blagostanje na osnovi zaupanja in samoomejitve državljanov ♪
- sámooplodítev -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev ♪
- sámooprašítev -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice ♪
6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426