Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (6.250-6.274)



  1.      ríti  ríjem nedov., ríl in rìl (í ) 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo ● ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
  2.      rítina  -e ž () 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven
  3.      rítje  -a s (í) glagolnik od riti: opazoval je prašičevo ritje po dvorišču; krt uporablja za ritje sprednje noge / obsojal je izpraševalčevo ritje po preteklosti ♦ agr. obdelovanje zemlje, pri katerem se zemlja ne obrača
  4.      rítka  -e ž () ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtiniekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen
  5.      rítmičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ritem: ritmične zakonitosti / ritmični poskoki, poudarki, zamahi; ritmično gibanje; ritmično nihanje, valovanje; ritmično pozvanjanje / ritmični čut / ta skladba je zelo ritmična ima izrazit ritem / ritmična vaja ♦ elektr. ritmična luč; lit. ritmična proza ritmizirana proza; šport. ritmična gimnastika gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti rítmično prisl.: ritmično krčiti in stegovati roko; ritmično razgibana pesem
  6.      rítmičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost ritmičnega: ritmičnost gibov; ritmičnost pozvanjanja / ritmičnost besedila / pri merjenju utripa paziti na ritmičnost
  7.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki
  8.      ritmizácija  -e ž (á) glagolnik od ritmizirati: ritmizacija napeva / ritmizacija dela
  9.      ritmizíranje  -a s () glagolnik od ritmizirati: ritmiziranje napeva / ritmiziranje gibov
  10.      ritmizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati, da kaj poteka v ritmu: ritmizirati melodijo / ritmizirati gibanje ritmizíran -a -o: ritmizirano delo ♦ lit. ritmizirana proza proza z zvočno urejenim besednim redom
  11.      rítmójster  -tra m (-ọ́) nekdaj stotnik (pri konjenici): enoti je poveljeval ritmojster / napredovati v ritmojstra
  12.      ritmotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki tvori, ustvarja ritem: ritmotvorne prvine
  13.      rítnica  -e ž () nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice
  14.      rítnik  -a m () 1. anat. končni del črevesa: vnetje ritnika 2. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati ritnik 3. nar. debelejši spodnji del snopa; ritina: snope so zložili z ritniki navzven
  15.      rítniti  -em dov.) suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi
  16.      ritolízec  -zca m () vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev
  17.      ritolíznik  -a m () vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: ritolizniki so se mu klanjali in mu stiskali roko v pozdrav; bil je velik ritoliznik
  18.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek
  19.      ritornél  -a m (ẹ̑) muz. 1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo 2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah
  20.      rítosnica  -e ž () nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina)
  21.      rítovina  -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine
  22.      rítovje  -a s (í) nar. več ritin, ritine: snope so zložili v kopo z ritovjem navzven
  23.      ritoznójčan  -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana
  24.      rituál  -a m () knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik
  25.      rituálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih

   6.125 6.150 6.175 6.200 6.225 6.250 6.275 6.300 6.325 6.350  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA