Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (6.051-6.075)



  1.      razradostíti  -ím dov., razradóstil; razradoščèn ( í) zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto
  2.      razredčítev  -tve ž () glagolnik od razredčiti: razredčitev kisa / razredčitev sadik; razredčitev vej / razredčitev straž
  3.      razrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo razrédčiti se 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
  4.      razréditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) star. razredčiti: razrediti z vodo / razrediti gozd razréden in razréjen -a -o: razredene sadike
  5.      razredíti  -ím dov., razrédil; razrejèn ( í) zastar. razvrstiti, razporediti: vojake je razredil vzdolž zidu
  6.      razrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči
  7.      razrešítev  -tve ž () glagolnik od razrešiti: razrešitev uganke / razrešitev aktualnih vprašanj / razrešitev predsednika, delavskega sveta
  8.      razrešíti  in razréšiti -im dov. ( ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkritilit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij
  9.      razríniti  -em dov.) z rinjenjem narediti, da kaj ni več skupaj: razrinil je kozarce na mizi, da je naredil prostor za steklenice / razriniti množico / sneg, zemljo so razrinili z buldožerjem
  10.      razríti  -ríjem dov., razríl in razrìl (í ) narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo // narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki // poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz razrít -a -o: od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
  11.      razritína  -e ž (í) razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu
  12.      razrogáčiti  -im dov.) knjiž., redko izbuljiti: razrogačiti oči od začudenja razrogáčen -a -o: gledati z razrogačenimi očmi
  13.      razrušítev  -tve ž () glagolnik od razrušiti: razrušitev trdnjave
  14.      razrúšiti  -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov.; ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo; potres je razrušil veliko naselij; grad se je razrušil; ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje razrúšen -a -o: razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno
  15.      razsadítev  -tve ž () glagolnik od razsaditi: razsaditev dreves, sadik
  16.      razsadíti  -ím dov., razsádil ( í) posaditi na več mest: razsaditi potaknjence, sadike razsadíti se sneti se z ročaja: sekira se je razsadila razsajèn -êna -o: razsajena motika; razsajene rastline
  17.      razselítev  -tve ž () glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin
  18.      razselíti  -sélim dov. ( ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen
  19.      razslojítev  -tve ž () glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe
  20.      razslojíti  -ím dov., razslójil ( í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik
  21.      razslovíti se  -ím se dov., razslóvil se ( í) knjiž. posloviti se: odšel je, ne da bi se razslovil z nami / za vselej sta se morala razsloviti
  22.      razslúziti  -im dov.) agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt
  23.      razsmradíti  -ím dov., razsmrádil; razsmrajèn ( í) narediti, da kaj ni več zasmrajeno: sobe niso mogli razsmraditi
  24.      razsodíti  in razsóditi -im dov. ( ọ́) 1. izreči svoje navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari: razsoditi spor; sama razsodi o moji prošnji; o tem bo že on razsodil; pravično, pravilno razsoditi / razsodišče je tako razsodilo ♦ jur. odločiti v postopku pred razsodiščem, sodiščem 2. star. ugotoviti, presoditi: ne da se razsoditi, koliko je resnice v tem; kdo bi mogel to razsoditi razsójen -a -o: zadeva je že razsojena
  25.      razsolíti  -ím dov., razsólil ( í) 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo // spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso

   5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA