Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
IT (6.000-6.024) 
- razperítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razperiti: razperitev zob pri žagi ♪
- razpériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) teh. upogniti zobe pri žagi na eno in drugo stran: razperiti žago / razperiti zobe pri žagi razpérjen -a -o: zobje niso dovolj razperjeni ♪
- razpetelíniti -im dov. (í ȋ) ekspr. povzročiti, da kdo postane domišljav, oblasten: uspeh ga je razpetelinil; fant se je preveč razpetelinil razpetelíniti se razburiti se, vznemiriti se: za vsako malenkost se razpetelini / ne bodi otročji, se je razpetelinil ♪
- razpíhniti -em dov. (í ȋ) 1. s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihniti ogenj, žerjavico; pren., ekspr. razpihnil je sovraštvo med njima 2. s pihom povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihnil oblake ♪
- razpištóliti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) pog., ekspr. razburiti se, razjeziti se: kaj si se pa tako razpištolil ♪
- razplahníti in razpláhniti -em dov. (ȋ á) knjiž., redko uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo ♪
- razplameníti -ím dov., razplaménil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameniti ogenj; drva so se razplamenila; pren. te besede so razplamenile njegovo ljubezen do domovine ♪
- razplastíti -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o: razplastena družba ♪
- razplatíti -ím tudi razplátiti -im dov., razplátil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razkosati, razsekati: razplatiti zaklanega prašiča / razplatiti poleno razcepiti, razklati razplatèn -êna -o tudi razpláten -a -o: razplatena riba ♪
- razpláviti -im tudi razplavíti -ím dov., razplávil (ā ȃ; ȋ í) knjiž. s tokom raznesti: povodenj je razplavila pokošeno travo ♪
- razplíniti -im dov. (í ȋ) 1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog 2. knjiž., redko upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo ● knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili razplínjen -a -o: razplinjen premog ♪
- razpljúskniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh ♪
- razpljúsniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh ♪
- razplodítev -tve ž (ȋ) knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve ♪
- razplodíti -ím dov., razplódil; razplojèn (ȋ í) knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile ♪
- razplôščiti -im tudi razploščíti -ím dov., razplôščil tudi razplóščil (ō ȏ; ȋ í) knjiž. narediti kaj plosko, sploščeno: razploščiti kroglice; razploščiti kaj z udarcem razplôščen -a -o tudi razploščèn -êna -o: razploščeno železo ♪
- razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
- razpodelítev -tve ž (ȋ) knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv ♪
- razpodelíti -ím dov., razpodélil (ȋ í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini ♪
- razpodíti -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
- razpolovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razpoloviti: razpolovitev deske, sadeža ♪
- razpolovíti -ím dov., razpolóvil (ȋ í) razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje ∙ vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili razpolovljèn -êna -o: razpolovljeni sadeži ∙ knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana ♪
- razpoložíti -ím dov., razpolóžil (ȋ í) 1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo 2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi razpoložíti se star. udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom 1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti
razpoložen za delo, igro 2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen ● ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen ♪
- razpoméniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. odvzeti pomen, smisel: pesnik je v svojih pesmih svet razpomenil ♪
- razporedítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
5.875 5.900 5.925 5.950 5.975 6.000 6.025 6.050 6.075 6.100 
