Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (5.426-5.450)



  1.      primitívnost  -i ž () lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost
  2.      primočíti  -móčim dov. ( ọ́) nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo
  3.      prímogenitúra  -e ž (-) jur. prvorojenstvo: načelo primogeniture
  4.      primolíti  -mólim dov. ( ọ́) 1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev 2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje
  5.      primotogláviti  -im dov.) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla
  6.      primotovíliti  -im dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: pijanec je primotovilil k mizi; srečno se je primotovilil do postelje / zelo sestradani in napol živi so primotovilili v vas prišli
  7.      primožítev  -tve ž () glagolnik od primožiti: primožitev na možev dom / primožitev posestva
  8.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci
  9.      primráziti  -im tudi primrazíti -ím dov., primrázil; primrážen tudi primražèn in primrázen tudi primrazèn (ā ; í) knjiž., redko primrzniti: čevlji so mu primrazili na podlago
  10.      primrazíti  -ím in primráziti -im dov., primrázil; primražèn in primrážen in primrazèn in primrázen ( í; ā ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: hotel mu je primraziti tako življenje; vse se mu je primrazilo
  11.      primrzíti  -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn ( í) knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom; življenje se ji je primrzilo
  12.      primŕzniti  -em dov.) z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje ∙ ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti primŕznjen -a -o: brcniti v primrznjen kamen; prim. primrzel
  13.      primúčiti se  -im se dov.) ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat ● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti
  14.      prinagníti  in prinágniti -em, tudi prinágniti -em dov. ( á; á) zastar. nagniti: prinagnila je glavo nad knjigo / prinagniti kozarec k ustom
  15.      prinesítelj  -a m () kdor kaj prinaša, prinese: prinesitelj hranilne knjižice
  16.      prinožíti  -ím dov., prinóžil ( í) šport. dati, pritegniti nogo k tisti, ki ostane na mestu: odnožiti in prinožiti
  17.      prinúditi  -im dov., prinújen in prinúden (ū ) zastar. prisiliti: razmere so ga prinudile, da je to storil
  18.      priobčítev  -tve ž () glagolnik od priobčiti: odkloniti priobčitev recenzije / nove priobčitve neznanega avtorja
  19.      prióbčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi; objaviti: urednik je priobčil članek na prvi strani časopisa / mladi pesnik je priobčil tudi nekaj sonetov ● zastar. priobčiti znancem veselo novico povedati, sporočiti prióbčen -a -o: v reviji priobčena novela
  20.      prionegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: prionegavil ji je otroka; prionegavili so ga do izjave pripravili, prisilili
  21.      prioritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela v planu prioriteto
  22.      prioritéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. prednosten: imeti prioritetni položaj / prioritetna lestvica; sestaviti prioritetno listo / prioritetne naloge; prioritetna panoga gospodarstva
  23.      priostrítev  -tve ž () glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij
  24.      priostríti  -ím dov., prióstril ( í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti // dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti 3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro ● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj priostrèn -êna -o: priostren ton polemike; priostrene prekle
  25.      pripahníti  in pripáhniti -em, tudi pripáhniti -em dov. ( á; á ā) zastar. zapahniti, zapreti: pripahniti oknice

   5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA