Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (5.376-5.400)


  1.      prikolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala ♪
  2.      prikoníčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prišiliti: prikoničiti kole prikoníčen -a -o 1. deležnik od prikoničiti: prekle so že prikoničene 2. ekspr. koničast, stožčast: prikoničeni uhlji, vrhovi; prikoničena brada ♪
  3.      prikopitljáti  -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla ♪
  4.      prikoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
  5.      prikosíti  -ím dov., prikósil; prikošèn (ȋ í) 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi ♪
  6.      prikošátiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar ♪
  7.      prikotalíti  -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
  8.      prikovíčiti  -im dov. (í ȋ) teh. s kovicami pritrditi: prikovičiti kaj na pločevino; prikovičiti in privariti prikovíčen -a -o: prikovičeni deli ♪
  9.      prikrátiti  -im dov., tudi prikratíte; tudi prikratíla (á ā) povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: prikratiti komu osnovne pravice / redko prikratili so jih za plačo prikrajšali // star. zabraniti, preprečiti: neuspeh mu ni prikratil dela ● redko to pot bi ti rad prikratil trud prihranil ♪
  10.      prikríti  -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skril prikrít -a -o 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti ♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala ♪
  11.      prikrítje  -a s (ȋ) glagolnik od prikriti: prikritje resnice / tam je bilo dovolj prostora za prikritje ♪
  12.      prikrítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prikritega: prikritost bolezni, ironije / knjiž. zaradi njegove prikritosti ga ni marala // kar je prikrito: vse mogoče prikritosti so prihajale na dan ♪
  13.      prikrivíti  -ím dov., prikrívil; prikrívljen (ȋ í) narediti na koncu nekoliko ukrivljeno: prikriviti žeblje; čopič se prikrivi prikrivíti se nar. sključen priti: že zgodaj zjutraj se je prikrivil s polnim košem suhljadi ♪
  14.      prikrmáriti  -im dov. (á ȃ) s krmarjenjem priti: varno je prikrmaril v pristanišče / letalo je prikrmarilo zelo visoko / ekspr. nekoliko pijan je prikrmaril domov prišel // preh. s krmarjenjem spraviti kam: srečno je prikrmaril ladjo skozi ožino ♪
  15.      prikrojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prikrojiti: prikrojitev besedila, scene ♪
  16.      prikrojíti  -ím dov., prikrójil (ȋ í) 1. vsebinsko spremeniti glede na kaj: odgovor je prikrojil tako, da je bil jasen in razumljiv vsem; prikrojiti podatke tako, da so uporabni; prikrojiti navodila po svoje / prikrojiti tuje ideje domačim razmeram prilagoditi; besedilo je za tisk nekoliko prikrojil priredil 2. redko ukrojiti, skrojiti: sama je prikrojila obleko prikrojèn -êna -o: način življenja je prikrojen razmeram; imela je lepo prikrojeno obleko; nova stanovanja so prikrojena vsem potrebam ♪
  17.      prikrožíti  in prikróžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. krožeč priti: satelit je prikrožil okrog zemlje / ekspr. jata rac je prikrožila nad jezero / ekspr. cigareta je spet prikrožila do prvega kadilca 2. zastar. prikrojiti, prirediti: Slovani so prikrožili stara imena rek, naselij po svoje ♪
  18.      prikupíti  in prikúpiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil 2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd prikupíti se in prikúpiti se pridobiti si naklonjenost koga: pevec se je občinstvu prikupil; s tem se ji ne bo prikupil / knjiga se je vsem prikupila ♪
  19.      prilagodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilagoditi: prilagoditev cest sodobnemu prometu / prilagoditev rastline, živali; prilagoditev organizma na visoke temperature / prilagoditev novemu okolju; sposobnost za socialno prilagoditev ♪
  20.      prilagodíti  -ím dov., prilagódil (ȋ í) narediti, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: arhitekt je skušal stavbo prilagoditi okolju; prilagoditi opremo prostoru; starejše tuje besede so se prilagodile slovenskemu jeziku // narediti, da ustreza komu, čemu: šofer mora prilagoditi hitrost vožnje svojim sposobnostim; prilagoditi ponudbo povpraševanju / prilagoditi očesno lečo za gledanje na daleč prilagodíti se dobiti potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: prilagoditi se mrazu, vročini; plazilci so se prilagodili življenju na kopnem; po barvi se prilagoditi okolju; večina dreves se je prilagodila na menjavo letnih časov / oko se prilagodi mraku; zobovje divjega prašiča se je prilagodilo načinu prehrane // uskladiti svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: mladi so se težko prilagodili starim; skušala sta se prilagoditi drug drugemu / prilagoditi se času, okolju, razmeram; prilagoditi se novemu načinu življenja / prilagoditi se novemu delovnemu času uravnati življenje po njem // sprejeti in upoštevati družbene ali skupinske norme: nekdanji politični nasprotniki so se v novih razmerah prilagodili; družbeno, nazorsko se prilagoditi / prilagoditi se splošno veljavnim družbenim normam jih sprejeti in ravnati skladno z njimi prilagojèn -êna -o: pouk je prilagojen povprečnim učencem; del črevesa teh živali je prilagojen za dihanje ♪
  21.      prilagodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prilagoditev: prilagoditvena sposobnost / prilagoditvena doba doba prilagajanja ♪
  22.      prilastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prilastiti si: prilastitev zemlje ♪
  23.      prilastíti si  -ím si dov., prilástil si (ȋ í) 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: obdolžili so ga, da si je prilastil nekaj denarja; prilastiti si zemljo / prilastila si je njihove zasluge za uspeh / ekspr. prilastila sta si najboljša sedeža zasedla sta 2. nav. ekspr. dobiti velik vpliv, oblast nad kom: svojega moža bi si rada popolnoma prilastila / hoteli so si prilastiti društvo prilastíti zastar. pripisati, prisoditi: svoji teoriji je prilastil oznako znanstvenosti prilaščèn -êna -o: vrniti prilaščene dragocenosti ♪
  24.      prilepíti  in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub ● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil prilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se 1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju 2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim ● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji prilépljen -a -o: na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena ♪
  25.      prilíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju ♪

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA