Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (475-499)



  1.      častítljiv  tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (; í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
  2.      častítljivost  tudi častitljívost -i ž (; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
  3.      častítost  -i ž () star. lastnost častitega človeka: vsem je bil vzor zaradi svoje častitosti / družina je znana po svoji častitosti
  4.      čávsniti  -em dov.) 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko
  5.      čebeláriti  -im [čeb in čǝb] nedov.) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel
  6.      čečkáriti  -im [čǝč] nedov.) slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari
  7.      čéditi  -im nedov., čéden in čéjen (ẹ́ ẹ̄) raba peša čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti čéditi se 1. redko lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom 2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm
  8.      čêhniti  -em in čehníti čéhnem dov.; ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk)
  9.      čêliti  -im in čelíti čélim nedov. (é; ẹ́) gladko prisekovati ali prirezovati: čeliti snope, slamo ♦ les. čeliti les prižagovati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagovati ga na določeno dolžino
  10.      čeljústiti se  -im se nedov.) slabš. hvaliti se, bahati se: čeljusti se, da bo sam napravil red
  11.      čemériti se  -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čǝm in čem] nedov. (ẹ́ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo; kaj bi se čemerili, raje zapojmo
  12.      čemeríti  -ím nedov. ( í) nar. vzhodno jeziti, vznemirjati: kar naprej me čemeri / brez potrebe se čemeriš na mater
  13.      čenčáriti  -im nedov.) čenčati: prepameten je, da bi čenčaril / rada čenčari o dogodkih v vasi
  14.      čepériti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko ščeperiti se: v mrazu se vrabci čeperijo / čeperil se je ob čednem dekletu
  15.      čepíti  čépim in čépiti -im nedov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. mašiti s čepi: čepiti sode / čepiti steklenice 2. les. sestavljati, povezovati lesene dele s čepi: tesarji čepijo tramovje
  16.      čêsniti  -em in česníti čésnem dov.; ẹ̑) ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil
  17.      čestítanje  -a s () glagolnik od čestitati: po sporočilu, da je diplomiral, je bilo slišati glasno čestitanje
  18.      čestítati  -am dov. in nedov. () izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pismeno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / neustalj. čestitati na ozdravljenju ∙ ekspr. lahko si čestitlahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo // voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan; ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem
  19.      čestítka  -e ž () nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami // dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke
  20.      čestítkar  -ja m () knjiž. kdor čestita: prvi čestitkarji se že zbirajo
  21.      četŕtiti  -im nedov. ( ) razkosavati zaklano žival na četrti: četrtiti vola
  22.      četŕtlítrski  -a -o prid. (-í) ki drži četrt litra: četrtlitrski lonček; četrtlitrska steklenica
  23.      četvériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole
  24.      čevljáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem in popravljanjem obutve: pozimi je čevljaril, poleti pa kmetoval
  25.      číčniti  -em dov.) otr. sesti: punčka čične na tla in se smeje

   350 375 400 425 450 475 500 525 550 575  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA