Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (450-474)



  1.      cmévkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil
  2.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  3.      cokláriti  -im nedov.) ekspr. coklati: coklariti proti domu
  4.      confiteor  gl. konfiteor
  5.      copôtniti  -em dov.) plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
  6.      cŕkniti  -em dov.) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
  7.      cúkniti  -em dov.) pog. 1. sunkoma potegniti: konj je cuknil, toda voz se ni premaknil; cukniti koga za rokav 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): cukni malo žganja, ker si vroč
  8.      cunjáriti  -im nedov.) zbirati in (pre)prodajati cunje in druge odpadne predmete: več let je cunjaril
  9.      cúriti  -im in curíti -ím nedov.; í) redko cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke
  10.      cúrniti  -em dov.) izteči, izliti se v tankem curku: kri je kar curnila iz rane // preh., ekspr. zliti majhno količino tekočine: curni malo žganja v čaj
  11.      currículum vitae  currículuma vítae [kurikulum vite] m (-) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
  12.      cvéliti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) star. žalostiti: Mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere (F. Levstik) / ne cveli mi starosti!
  13.      cvénkniti  -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel // preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
  14.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
  15.      cvŕkniti  -em dov.) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu
  16.      cvrkútniti  -em dov.) 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
  17.      čadíti se  -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. ( í; ā ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
  18.      čapljáriti  -im nedov.) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
  19.      čarovít  -a -o prid. () zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi
  20.      čarovítost  -i ž () zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
  21.      častít  -a -o prid. () star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
  22.      častitati  gl. čestitati
  23.      častítelj  -a m () zastar. častilec: častitelji so mu postavili spomenik
  24.      častítev  -tve ž () star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti
  25.      častíti  -ím nedov. ( í) izkazovati komu čast, spoštovanje: njega častijo vsi brez izjeme; častiti po božje; častijo ga kakor boga / častiti spomin slavnih mož / ekspr. zelo časti dobro kapljico jo ima rad, jo cenirel. častiti križ, svetnike čaščèn -êna -o: njen rod je bil bogat in čaščen; prim. češčen

   325 350 375 400 425 450 475 500 525 550  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA