Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (4.176-4.200)


  1.      podvlačíti  in podvláčiti -im dov. (ȋ á) nar. podbranati: ajdo so posejali in že podvlačili ♪
  2.      podvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podvojiti: podvojitev cen, stroškov / potrebna je podvojitev pazljivosti ♦ lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed ♪
  3.      podvojíti  -ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil / podvojiti pazljivost, prizadevnost; sovraštvo med njimi se je po tem dogodku še podvojilo / podvojiti korake pospešiti hojo ◊ mat. podvojiti število pomnožiti z dva; šah. podvojiti kmeta, trdnjavi postaviti dva kmeta, dve trdnjavi iste barve na isto linijo ali vrsto podvojèn -êna -o: podvojen trud; vrnil mu je podvojen znesek; delal je s podvojeno silo; podvojena vrednost; podvojeno število / podvojena črta dvojna ♦ lingv. podvojen soglasnik; prisl.: podvojeno delati, truditi se ♪
  4.      podvómiti  -im, in podvomíti in podvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) kratek čas dvomiti: podvomiti o uspehu, pog. v uspeh; niti za hip ni podvomil, da bodo srečno pristali / podvomil je o njegovi poštenosti / podvomil je o lastnem sinu ♪
  5.      podvóriti  -im dov. (ọ̄) 1. krajši čas dvoriti: večkrat ji je podvoril 2. nar. prekmursko postreči: podvoriti gostu ♪
  6.      podvrníti  in podvŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž., redko podviti: sedel je in podvrnil noge podvŕnjen -a -o: sedela je s podvrnjenimi nogami ♦ med. podvrnjena noga okvara, zaradi katere stopa bolnik na zunanji rob stopala ♪
  7.      poenáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo ♪
  8.      poenostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema ♪
  9.      poenostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
  10.      poenôtiti  -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
  11.      poevrópiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili ♪
  12.      pofántiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da kdo prevzame navade, lastnosti fantov: čisto so jo pofantili pofántiti se dorasti v fanta, postati fant: zelo zgodaj se je pofantil ♪
  13.      pofašístiti  -im dov. (ȋ ȋ) uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil ♪
  14.      pofilístriti  -im dov., pofilístren (í ȋ) nav. slabš. narediti, povzročiti, da kdo postane filister: razmere so ga pofilistrile; kmalu se je tudi on pofilistril ♪
  15.      pofíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo ♪
  16.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič ♪
  17.      pofrtíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil ♪
  18.      pofúliti  -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil ♪
  19.      pofurlániti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi ♪
  20.      pogasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogasiti: pogasitev ognja / pogasitev peči / pogasitev žeje ♪
  21.      pogasíti  -ím dov., pogásil; pogašèn (ȋ í) onemogočiti, preprečiti gorenje: pogasiti ogenj / pogasil je vse luči ugasnil / pogasiti apno živo apno politi z vodo; pren., ekspr. ognja v srcu ni mogel pogasiti; z vinom (si) je pogasil žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) je pogasil jezo s pitjem alkoholne pijače je dosegel, da ni bil več jezen ♪
  22.      pogásniti  -em dov. (á ȃ) knjiž. ugasniti: ogenj v peči je pogasnil / temnilo se je in barve so počasi pogasnile / ogenj v njenih očeh je pogasnil; preh. pogasniti luči v stanovanju drugo za drugo ugasniti ♪
  23.      pogáziti  -im dov., pogázila in pogazíla (á ȃ) knjiž. pohoditi, poteptati: pogaziti cvetje, travo / konj je pogazil otroka; pren., ekspr. življenje jih je pogazilo; pogazila je svojo srečo pogážen -a -o: pogažena človečnost ♪
  24.      pogíniti  -em dov. (í ȋ) 1. pri živalih prenehati živeti: živina je poginila od lakote; zaradi onesnaženosti reke so ribe poginile 2. ekspr. umreti: veliko ljudi je poginilo od lakote; za to idejo je bil pripravljen poginiti; poginil je kot pes za plotom pogínjen -a -o: poginjene živali; prim. poginul ♪
  25.      pogláditi  -im dov., tudi pogladíla; poglájen tudi poglajèn (á ȃ) premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado; pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo // ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu ♪

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA