Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (4.026-4.050)



  1.      poagitírati  -am dov. () s krajšim agitiranjem poskusiti doseči kaj: poagitirati za nove člane / poagitirati za kandidata
  2.      poameričániti  -im dov.) prilagoditi ameriškemu načinu življenja in mišljenja: poameričaniti priseljence; otroci so se že poameričanili / poameričaniti ime
  3.      poamerikániti  -im dov.) poameričaniti: poamerikaniti svoje mišljenje; kmalu so se vsi poamerikanili
  4.      poangléžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) prilagoditi angleškemu načinu življenja in mišljenja: poangležiti svoje navade; novi naseljenci so se hitro poangležili / poangležiti ime poangléžen -a -o: vladajoča plast je bila poangležena
  5.      poapnítev  -tve ž () glagolnik od poapneti: poapnitev žil
  6.      poapníti  -ím in poápniti -im dov., poápnil ( í; ā ) dodati apno, apnene snovi: pognojiti in poapniti travnik, zemljo poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o: poapnjena zemlja ∙ okna so bila po beljenju poapnjena umazana od apna
  7.      pobábiti se  -im se dov.) slabš. dobiti nekatere ženske lastnosti: med samimi ženskami se je čisto pobabil
  8.      pobakríti  -ím dov., pobákril; pobakrèn ( i) metal. prekriti kovino s tanko plastjo bakra
  9.      pobalíniti  -im nedov.) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
  10.      pobarábiti se  -im se dov.) slabš. postati ničvreden, malovreden človek: v tej družbi se je popolnoma pobarabil
  11.      pobarbáriti se  -im se dov.) 1. za stare Grke in Rimljane prilagoditi se barbarskemu načinu življenja in mišljenja: nekateri Grki so se pobarbarili 2. slabš. postati nekulturen človek, surovež:ital jim je, da so se pobarbarili
  12.      pobaróniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) v nekaterih deželah dati, podeliti baronski naslov: cesar ga je pobaronil
  13.      pobáviti se  -im se dov.) knjiž., redko krajši čas se ukvarjati s čim: popoldne se je pobavil s svojim konjičkom / zdelo se mu je vredno pobaviti se s tem vprašanjem
  14.      pobêbiti se  -im se tudi pobébiti se -im se dov.; ẹ́ ẹ̑) ekspr. postati omejen, nespameten, neumen: na starost se je pobebil
  15.      pobégniti  -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑) 1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila 3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
  16.      pobelíti 1 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
  17.      pobelíti 2 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast
  18.      pobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete ● pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila ∙ nos (se mu) je pobesil povesil pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas
  19.      pobirokrátiti  -im dov.) nav. slabš. uvesti birokratizem: pobirokratiti poslovanje
  20.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi
  21.      pobíti  -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte ( ọ̄, ọ̄) star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas
  22.      pobítje  -a s () star. 1. uboj, umor: zgodilo se je strašno pobitje 2. razdejanje, uničenje: vihar je povzročil grozno pobitje
  23.      pobítost  -i ž () stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost
  24.      poblagoslovíti  -ím dov., poblagoslóvil; poblagoslovljèn tudi poblagoslóvljen ( í) v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti: ob božiču je vse pokadil in poblagoslovil
  25.      poblátiti  -im dov. (á ā) knjiž. umazati z blatom: poblatiti tla / voz ji je poblatil obleko pobláten -a -o: poblatena obleka

   3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA