Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

IT (3.976-4.000)



  1.      plebiscitáren  -rna -o prid. () dosežen s plebiscitom: plebiscitarna odločitev plebiscitárno prisl.: plebiscitarno se odločiti za priključitev ∙ publ. ljudje so prav plebiscitarno izrazili svoje ogorčenje množično
  2.      plebiscíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na plebiscit: plebiscitna komisija / plebiscitno ozemlje
  3.      plemenít  -a -o prid., plemenítejši () 1. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem, duhovnem pogledu: plemenit človek, značaj; biti plemenit / plemenit cilj; plemenita misel; plemenito dejanje; biti plemenitega srca / plemenit poklic ki se opravlja z veliko človekoljubja, požrtvovalnosti; ekspr. bil je ljudski pisatelj v najplemenitejšem pomenu te besede v najbolj pozitivnem 2. s širokim pomenskim obsegom ki po kakovosti, obliki zelo presega stvari svoje vrste: preja s plemenitim leskom; kazati plemenit okus; plemenita preprostost v oblačenju / plemenito vino / plemenit ton violine zelo lep, ki vzbuja ugodje // lepo, skladno oblikovan: plemenita arhitektura; plemenita glava konja / plemenite kretnje; plemenite poteze njegovega obraza 3. plemiški, plemenitaški: plemenit rod; plemenita družina / biti plemenite krvi plemenitega rodu / kot pristavek k imenu plemiča, nekdaj Julij plemeniti [pl.] Kleinmayr ◊ agr. plemenita rastlina rastlina, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti; žlahtna rastlina; les. plemeniti furnir furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; plemeniti les kakovosten les z lepo strukturo in barvo; metal. plemenite kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; obrt. plemenito krzno tanko in odporno krzno z lesketajočo se dlako; teh. plemenito jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; vet. plemenita pasma konja pasma, ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti plemeníto prisl.: plemenito ravnati
  4.      plemenitáš  -a m (á) plemič: njegovi predniki so bili plemenitaši; obubožani plemenitaši
  5.      plemenitášinja  -e ž (ā) plemkinja: podeželska plemenitašinja
  6.      plemenitáški  -a -o prid. (á) plemiški: bogati plemenitaški sinovi / plemenitaški naslov; plemenitaška družina / plemenitaški stan
  7.      plemenitáštvo  -a s () knjiž. plemstvo: privilegiji plemenitaštva ∙ knjiž. postavlja se s svojim plemenitaštvom plemiškim rodom, položajem
  8.      plemenítenje  -a s () glagolnik od plemenititi: plemenitenje človekovih čustev / plemenitenje jekla; plemenitenje tkanin
  9.      plemenítev  -tve ž () glagolnik od plemeniti: plemenitev mladih telic
  10.      plemeníti  -ím nedov. ( í) vet. oplojevati: bik bo spet plemenil plemeníti se pariti se: živali se morajo plemeniti v pravi starosti
  11.      plemenítiti  -im nedov.) 1. delati kaj plemenito, dobro: plemenititi duha z branjem dobrih knjig; delo nas plemeniti // izboljševati, bogatiti: plemenititi jezik / plemenititi pri otroku čustvo tovarištva 2. teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: plemenititi tkanine ◊ agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; žlahtniti
  12.      plemenítnik  -a m () knjiž., redko plemič: star rod kranjskih plemenitnikov; podeželski plemenitniki
  13.      plemenítost  -i ž () lastnost, značilnost plemenitega: deluje iz idealizma in plemenitosti; plemenitost in poštenost / sivi lasje so dajali njegovemu obrazu nekako plemenitost
  14.      plenítev  -tve ž () glagolnik od pleniti: po večdnevni plenitvi se je turška vojska umaknila / preprečiti plenitev rudnika
  15.      pleníti  in pléniti -im nedov. ( ẹ́) 1. nasilno množično jemati materialne dobrine: vojaki so plenili in požigali po deželi // ropati: pleniti denar / pleniti popotnike // ekspr. večkrat zapleniti: cariniki plenijo vedno več mamil; revijo so plenili toliko časa, da je nehala izhajati ∙ ekspr. borci so skoraj golih rok plenili sovražniku orožje jemali 2. ekspr. negospodarno izkoriščati: tujci plenijo naravna bogastva dežele; pleniti gozdove // izrabljati, izkoriščati: ni hotel pleniti ljudi
  16.      pléskniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) tleskajoče udariti: pleskniti po kolenu; pleskniti z rokami
  17.      plésniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) plesneti: sadje je začelo gniti in plesniti
  18.      pleteníčiti  -im nedov.) slabš. 1. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: sam ne verjame, kar pleteniči; nehaj že pleteničiti in povej, kaj bi rad / pleteničiti neslanosti 2. snovati, napletati: na gradu so spet nekaj pleteničili / pleteničiti novo zdraho
  19.      plevrítis  -a m () med. vnetje poprsnice: imeti plevritis / suhi, vlažni plevritis
  20.      plezáriti  -im nedov.) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah
  21.      plíniti  -im nedov.) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje
  22.      plítek  -tka -o prid., plítkejši (í) knjiž. plitev: plitek jarek / ribez ima plitke korenine / rana je plitka / plitek človek / čutil je le plitko veselje
  23.      plítev  -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje ● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceniagr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo področje nizkega zračnega pritiska področje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief plítvo prisl.: plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice
  24.      plítka  -e ž () nekdaj majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: naložiti les na plitko
  25.      plítkost  -i ž (í) knjiž. plitvost: plitkost jezera / duhovna plitkost človeka

   3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA